Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
pravno (241)
- pravno... ali právno... prvi del zloženk (ā) nanašajoč se na praven: pravnomočen, pravnoprimerjalen, pravnozgodovinski ♪
- pravnomôčen -čna -o prid. (ó) jur. ki ga ni mogoče več izpodbijati s pritožbo: pravnomočna odločba; sodba je postala pravnomočna ♪
- pravnomôčnost -i ž (ó) jur. lastnost, značilnost pravnomočnega: pravnomočnost odločbe, sodbe ♪
- právnopolítičen -čna -o prid. (ā-í) nanašajoč se na državno ali samoupravno urejanje družbenega dogajanja: pravnopolitični ukrepi ♦ soc. pravnopolitična nadstavba del družbene nadstavbe, za katerega je značilno državno ali samoupravno urejanje družbenega dogajanja; prim. praven ♪
- právnost -i ž (ā) knjiž. skladnost s pravnimi predpisi: prizadevati si za pravnost odločbe ♪
- právnozgodovínski -a -o prid. (ā-ȋ) nanašajoč se na pravno zgodovino: pravnozgodovinski problemi / pravnozgodovinska študija ♪
- brezprávnost -i ž (á) brezpravno stanje: brezpravnost kolonialnih narodov ♪
- enakoprávnost -i ž (á) stanje, v katerem pripadajo vsem enake pravice: doseči, uživati, zagotoviti enakopravnost; ekonomska, nacionalna, politična enakopravnost; enakopravnost držav, narodov; enakopravnost žensk; boj za enakopravnost ♪
- nèenakoprávnost -i ž (ȅ-á) lastnost, značilnost neenakopravnega: narodna neenakopravnost; neenakopravnost jezikov; neenakopravnost med državami; ženska neenakopravnost z moškimi ♪
- nèpriprávnost -i ž (ȅ-á) lastnost, značilnost nepripravnega: nepripravnost take posode ♪
- polnoprávnost -i [u̯n] ž (á) stanje, v katerem ima kdo glede na določen pravni dokument, dogovor vse pravice: doseči polnopravnost; polnopravnost in enakopravnost ∙ pisar. dvomiti o polnopravnosti sklicanega kongresa o upravičenosti, pristojnosti ♪
- priprávnost -i ž (á) lastnost, značilnost pripravnega: pripravnost kraja za zasedo / občudovati pripravnost kakega človeka ♪
- prótiprávnost -i ž (ọ̑-ā) lastnost, značilnost protipravnega: protipravnost dejanja ♪
- ravnoprávnost -i ž (á) zastar. enakopravnost: uzakoniti ravnopravnost; boriti se za ravnopravnost / državljanska, verska ravnopravnost ♪
- sámouprávnost -i ž (ȃ-á) lastnost, značilnost samoupravnega: samoupravnost občine / samoupravnost kolektiva, gospodarske organizacije / bistvo krajevnih skupnosti je v njihovi samoupravnosti / gospodarska samoupravnost ♪
- uprávno... prvi del zloženk (á) nanašajoč se na upraven: upravnokazenski, upravnozgodovinski ♪
- uprávnopolítičen -čna -o prid. (á-í) nanašajoč se na upravo s stališča politike: upravnopolitična vprašanja ♪
- uprávnopráven -vna -o prid. (á-ā) nanašajoč se na upravno pravo: upravnopravne zadeve / upravnopravni predpisi ♪
- advokát -a m (ȃ) kdor poklicno daje pravno pomoč; odvetnik: izročiti zadevo advokatu; posvetovati se z advokatom / pog.: dal jo bo advokatu vložil bo tožbo proti njej; vzeti si advokata // ekspr. kdor govori komu v prid, zagovornik: ne bom ti za advokata / advokati starega sistema ♪
- amortizírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. ekon. postopno odpisovati vrednost osnovnih sredstev: amortizirati proizvajalna sredstva 2. ekon. postopno odplačevati dolgoročno posojilo: amortizirati obveznice ljudskega posojila z žrebanjem; dolg se amortizira 3. jur. pravno razveljaviti vrednostno listino: amortizirati hranilno knjižico amortizírati se imeti tolikšen donos, da se iz njega krije zmanjševanje vrednosti osnovnih sredstev: hiša se bo amortizirala v desetih letih; stroj se hitro amortizira amortizíran -a -o: amortizirana obveznica; nekaj stavb je že amortiziranih ♪
- anarhíja -e ž (ȋ) stanje brez reda, brez organiziranosti, neurejenost: v bataljonu je vladala popolna anarhija; v poeziji je prišlo do anarhije; tako poslovanje vodi v anarhijo / ekspr. kakšna anarhija je v tej hiši nered, zmeda // nenačrtno delo ali poslovanje: anarhija v proizvodnji ◊ polit. stanje v državi brez prave oblasti; brezvladje, brezpravnost ♪
- ántifeminístičen -čna -o prid. (ȃ-í) ki je proti enakopravnosti žensk z moškimi: antifeministične tendence ♪
- ántifeminízem -zma m (ȃ-ȋ) v meščanski družbi gibanje proti enakopravnosti žensk z moškimi ♪
- avtokefálen -lna -o prid. (ȃ) rel., v pravoslavni cerkvi organizacijsko in upravno neodvisen od carigrajskega patriarha: nacionalne cerkve so avtokefalne ♪
- bélec -lca [za žival tudi u̯c] m (ẹ̑) 1. človek bele rase: boj za enakopravnost črncev in belcev 2. belkasta žival, navadno konj: jahati na belcu; isker belec 3. pog., slabš., redko belogardist, domobranec: belci in Lahi so napadli partizane ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226