Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

pralec (2)

1.      prálec  -lca [lc in u̯c] m (ȃ) 1. kdor se poklicno ukvarja s pranjem, čiščenjem: pralci oblačil / pralec avtomobilov, ulic; pralec premoga izpiralec premoga 2. etn. ozka pravokotna lesena priprava z držajem za tolčenje po mokrem perilu; perača: tolkla je s pralcem po rjuhah ♪
2.      trepálnik  -a [tudi u̯n] m (ȃ) nar. zahodno perača, pralec: udarjati s trepalnikom po rjuhah ♪