Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
pozitron (3)
- pozitrón -a m (ọ̑) fiz. osnovni delec s pozitivnim električnim nabojem: odkritje pozitrona; pozitron in elektron ♪
- anihilácija -e ž (á) fiz. združitev osnovnega delca in antidelca, pri čemer nastane sevalna energija: anihilacija elektrona in pozitrona ♪
- elektrón -a m (ọ̑) fiz. osnovni delec z negativnim električnim nabojem: elektroni in protoni; usmeriti curek elektronov; kroženje negativnega elektrona okrog pozitivnega jedra / pozitivni elektron pozitron; prosti elektron ki ni vezan na strukturo atoma; valenčni elektron ki sodeluje pri vezavi atoma v molekuli ♪