Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
povšeči (1)
- povšéči prisl. (ẹ̄) star., v zvezi biti povšeči ugajati, biti všeč: če ti ni povšeči doma, kar pojdi; očitno jim je vino zelo povšeči ♪