Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

potuhnjen (8-32)

8.      pomúliti  -im dov., pomulíla tudi pomúlila (ú ū) z gobcem potrgati in pojesti: travo je pomulila živina; pomuliti rastje ob poti pomúliti se nar. naskrivaj, neopazno oditi: fant se je pomulil skozi vrata pomúljen -a -o: pomuljena trava ∙ pomuljen človek potuhnjen, hinavski ♪
9.      poniglàv  tudi ponigláv -áva -o in poníglav -a -o prid. (ȁ á; ȃ; ȋ) knjiž. 1. potuhnjen, hinavski: to je poniglav človek; na njegovem obrazu je opazila poniglavo prekanjenost / poniglav napad na avtorja knjige; niso odkrili, kdo je storilec tega poniglavega dejanja 2. nagajiv, navihan: mati je težko vzgajala svojega poniglavega otroka poniglávo in poníglavo prisl.: poniglavo je blatil ugled sosedove družine; veter se je poniglavo poigraval z lasmi ♪
10.      poniglávec  in poníglavec -vca m (ȃ; ȋ) knjiž. potuhnjen, hinavski človek: jezilo ga je, da o tem odločajo sami prebrisani poniglavci ∙ knjiž. mati je težko vzgajala svojega malega poniglavca nagajivca, navihanca ♪
11.      poniglávka  in poníglavka -e ž (ȃ; ȋ) knjiž. potuhnjena, hinavska ženska: bila je lažnivka in poniglavka ♪
12.      poniglávost  in poníglavost -i ž (ā; ȋ) knjiž. lastnost potuhnjenega, hinavskega človeka: niso ga marali zaradi njegove poniglavosti / to je naredil iz otroške poniglavosti nagajivosti, navihanosti / pisatelj prikazuje moralno poniglavost takratne družbe izprijenost, pokvarjenost // potuhnjeno, hinavsko dejanje: tovariši so naredili hudo poniglavost; odpustil ji je vse njene poniglavosti ♪
13.      potmúrjen  -a -o prid. (ȗ) nar. neodkrit, potuhnjen: potmurjen pogled potmúrjeno prisl.: potmurjeno je pogledal po ljudeh ♪
14.      potúhniti se  -em se dov. (ú ȗ) nav. ekspr. 1. narediti se manj opaznega, manj vidnega: potuhnili so se in čakali pomoči; potuhniti se v jarek, travo / potuhnil se je pred ljudmi; pren. žalost v njej se je potuhnila 2. prenehati izražati, kazati svoje misli, nazore: ljudje, ki jim je zaupal, so se sedaj potuhnili; nasprotniki so se potuhnili / potuhnil se je vase postal je neodkrit, neiskren ● ekspr. otrok se je potuhnil, mati pa je mislila, da spi se je naredil, da spi potúhnjen -a -o 1. deležnik od potuhniti se: prisluškoval je, potuhnjen pred vrati 2. neodkrit, neiskren: potuhnjen človek / potuhnjena žival / potuhnjen nasmeh, pogled 3. navidezno nenevaren: potuhnjena ledeniška gmota / potuhnjen mraz, veter; prisl.: potuhnjeno gledati; žival se je potuhnjeno plazila skozi grmovje ♪
15.      potúljenec  -nca m (ū) star. potuhnjenec: bil je pravi potuljenec ♪
16.      pretét  -a -o prid. (ẹ̑) nar. presnet, šmentan: preteti potuhnjenec, spet ima nekaj za bregom; ta preteta živalca se mu je spretno umikala pretéto prisl.: preteto dobro mu gre; to je tako preteto lahko reči / kot vzklik preteto, če to ni od sile ♪
17.      préžav  -a -o tudi prežàv -áva -o prid. (ẹ́; ȁ á) knjiž. prežeč, oprezujoč: prežav pogled / prežava potuhnjenost préžavo tudi prežávo prisl.: prežavo gledati, opazovati ♪
18.      prihúljenec  -nca m (ū) redko potuhnjenec: ne maram tega prihuljenca ♪
19.      prihúljenost  -i ž (ū) lastnost, značilnost prihuljenega: prihuljenost drže / redko motila me je njegova prihuljenost potuhnjenost ♪
20.      prismúkati  -am tudi -smúčem dov. (ú) ekspr. neslišno, neopazno priti: izza drevesa je prismukala lisica; potuhnjeno se je prismukal pod okno ♪
21.      skriváč  -a m (á) 1. kdor se skriva: iskati skrivače; ekspr. takega skrivača in potuhnjenca je težko najti / divji petelin je skrivač // nav. slabš. kdor se s skrivanjem izmika vojaški službi, boju: orožniki so zasledovali skrivače; nekateri so šli v partizane, drugi pa med skrivače; dezerterji in skrivači 2. kdor (kaj) skriva: skrivači žita ♪
22.      splazíti se  in spláziti se -im se, in spláziti se -im se dov. (ȋ á ȃ; á ȃ) plazeč se priti kam: maček se je splazil v shrambo / otrok se je po kolenih splazil v zavetje / splaziti se skozi grmovje // ekspr. neslišno, neopazno a) priti: splaziti se v hišo; po prstih se je splazila k vratom; splazil se je skozi okno kot tat b) oditi: tiho se je splazil od doma; potuhnjeno so se splazili s senika; prim. izplaziti se ♪
23.      spodmolàt  -áta -o prid. (ȁ ā) nar. zahodno potuhnjen, neprijazen: spodmolat, sovražen pogled spodmoláto prisl.: spodmolato gledati grdo, jezno ♪
24.      tehíniti  -im [tǝh] nedov. (í ȋ) nar. zahodno potuhnjeno se vesti, pritajevati se: mrmral je nad neposlušnimi ljudmi, ki tehinijo; kaj se tehiniš, povej ♪
25.      tiholástvo  -a s (ȃ) knjiž., redko neodkritost, potuhnjenost: bali so se njegovega tiholastva ♪
26.      tiholázec  -zca m (ȃ) knjiž., ekspr. 1. tiho hodeč človek: tiholazec se mu je približal na dva metra / za njim so poslali tiholazca 2. neodkrit, potuhnjen človek: bati se tiholazcev; spletkarski tiholazec ♪
27.      tiholázen  -zna -o prid. (ā) knjiž., ekspr. 1. tiho hodeč: tiholazen zasledovalec; volk je tiholazna žival 2. neodkrit, potuhnjen: tiholazen in častihlepen spletkar / govoriti s tiholaznim glasom tiholázno prisl.: tiholazno je prišla odpret ♪
28.      tiholáziti  -im nedov. (á ȃ) knjiž., ekspr. 1. tiho hoditi: tiholazil je kot tat, da je ne bi prebudil 2. neodkrito, potuhnjeno se vesti ali govoriti: tiholazil je, da bi se ji prikupil; pred nami ti ni treba tiholaziti ♪
29.      tiholázka  -e ž (ȃ) knjiž., redko neodkrita, potuhnjena ženska: kako naj zaupamo taki tiholazki ♪
30.      tiholáznik  -a m (ȃ) knjiž., redko neodkrit, potuhnjen človek: zmeraj je bil tiholaznik ♪
31.      túkec  -kca m (ȗ) zastar. potuhnjenec, premetenec: tukec je, na vse pokima, naredi pa po svoje ♪
32.      zalázen  -zna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na zalaz: zalazni lov / zalazna steza 2. zastar. zahrbten, potuhnjen: zalazen nasprotnik / zalazna bolezen ♪

   1 8