Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
potovati (115) 
- potováti -újem nedov. (á ȗ) 1. premikati se iz kraja v kraj, zlasti s prevoznim sredstvom: potovati po železnici, z avtomobilom, letalom; potovati v skupini; potovati peš; pren. njegove misli potujejo od spomina do spomina // ekspr. premikati se kam sploh: kazalci potujejo od številke do številke; oblaki potujejo po nebu; steklenice potujejo po tekočem traku / sonce potuje na zahod 2. s prislovnim določilom opravljati določeno daljšo pot: koliko časa si potoval do tja; potovati okoli sveta; potovati v mesto; tokrat smo dolgo potovali; srečno potuj / potovati na počitnice; pren. pismo je potovalo dva tedna 3. prehajati, prenašati se: dražljaj potuje po živcu v možgane ● ekspr. nato je spis potoval k javnemu tožilcu je bil
poslan; ekspr. potovati s prstom po zemljevidu s premikanjem prsta po njem označevati smer potovanja ◊ etn. potujemo v Beograd otroška igra s petjem, pri kateri eden od igralcev z dotikom izbere drugega igralca, da se mu pridruži potováje star.: potovaje po deželi, je videl veliko zanimivega potujóč -a -e 1. deležnik od potovati: potujoč po tujini, je obiskal več znanih mest; potujoč priti v mesto; potujoči oblaki 2. ki opravlja svoje delo, službo tako, da se premika iz kraja v kraj: potujoči igralec, pevec, prodajalec / potujoči kino; potujoča knjižnica, razstava; potujoče gledališče gledališče, ki nima stalnega poslopja, prostora in ima svoje predstave v različnih krajih ◊ fiz. potujoče valovanje valovanje, pri katerem se valovni vrhovi in doli širijo po prostoru; ptt potujoča pošta pošta, ki posluje v posebnem vozilu, navadno vagonu ♪
- dopotováti -újem tudi dopótovati -ujem dov. (á ȗ; ọ̑) potujoč priti kam: gostje so pravkar dopotovali; dopotovati v mesto; dopotovati z vlakom ♪
- napótovati -ujem nedov. (ọ̑) knjiž. biti v napoto, ovirati: nikomur ne bom napotoval; slabo vreme nama je napotovalo; plašč mu je pri hoji napotoval / ekspr. izobrazba mu gotovo ne bo napotovala ♪
- napotováti -újem in napótovati -ujem nedov. (á ȗ; ọ̑) star. kazati pot, smer: napotovati ljudi proti glavnemu trgu // dajati komu v določenih okoliščinah pojasnilo, nasvet, kam naj gre: turiste so napotovali v druge hotele / napotovati ljudi v tovarne / zastar. napotovati mladino k samostojnemu delu navajati napotováti se, in napótovati se zastar. odhajati, odpravljati se: napotovati se proti domu ♪
- odpotováti -újem tudi odpótovati -ujem dov. (á ȗ; ọ̑) oditi na potovanje: oče je odpotoval; še danes odpotujemo; hitro, nepričakovano odpotovati / zbor odpotuje na turnejo // oditi, zlasti s prevoznim sredstvom: odpotovati iz mesta; odpotovati na deželo; odpotovati z letalom ♪
- popotováti -újem tudi popótovati -ujem nedov. (á ȗ; ọ̑) premikati se iz kraja v kraj: vse počitnice sta popotovala; popotovati po svetu; popotovati s prijatelji / popotovati po železnici potovati ♪
- prepotováti -újem tudi prepótovati -ujem dov. (á ȗ; ọ̑) 1. potujoč priti na več mest kakega področja: prepotovati deželo; kot študenta sta veliko prepotovala 2. potujoč opraviti kako pot: na dan so prepotovali dvesto kilometrov ♪
- pripotováti -újem tudi pripótovati -ujem dov. (á ȗ; ọ̑) potujoč priti: pripotovala je skupina tujih turistov; pripotovati v mesto; pripotovati po reki; pripotovati z vlakom / ekspr. mali kazalec na uri je pripotoval na dvanajst ♪
- zašpotováti -újem tudi zašpótovati -ujem nedov. (á ȗ; ọ̑) star. zasmehovati: zašpotovali so ga in tepli ♪
- ávtostòp -ópa m (ȃ-ȍ ȃ-ọ̄) zastonjska vožnja z avtomobilom, katerega voznik ustavi na prosilčev znak: v stiski si je pomagal z avtostopom; potovati z avtostopom; žarg. iti na avtostop; neskl. pril.: močno se je razvilo avtostop potovanje; prisl.: peljati se avtostop ♪
- bŕzopárnik -a m (ȓ-ȃ) zastar. parnik za hitro plovbo: potovati z brzoparnikom ♪
- cestováti -újem nedov. (á ȗ) star. potovati: cestuje po daljnih deželah ♪
- čez predl., s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka čéz- (ẹ̑) 1. za izražanje gibanja ali smeri na drugo stran a) nad čim: skočiti čez jarek; oblaki se pode čez gore; sklonil se je čezenj; potaknil je sadike in čeznje nametal zemljo; pren. pomagati začetniku čez prve težave b) povprek po čem: steči čez cesto; odpraviti se čez morje; iti čez most; dal je levo nogo čez desno; iti z roko čez oči / reka se vali čez jez; pomesti čez prag / obesiti puško čez ramo; potegniti krilo čez koleno c) po površini: smeh se razlije čez obraz č) skozi kaj: voz pelje čez vas; potovati v Zagreb čez Novo mesto; pog.: dihati čez nos; gledati čez okno skozi / čez pol preklati; čez sredo prerezati d) okoli česa: tanka čez pas; koliko meri čez prsi? // za izražanje stanja: nositi srajco čez hlače; veja visi čez potok; most čez reko / stanuje tam čez cesto 2.
za izražanje časa a) po katerem se kaj godi: čez nekaj časa ga boš spet videl; vrnem se čez deset minut / ura je dve čez polnoč b) v katerem se kaj godi: sova se čez dan skriva; prihaja samo ob nedeljah, čez teden ga ni / jabolk bo dovolj za čez vso zimo 3. za izražanje presežene mere: meri čez dva metra; nekaj čez sto dinarjev; delo čez uro / čez mero vesel; voda mu sega čez pas; ne piši čez rob; čez vse drag // star. za izražanje nadrejenosti: imeti oblast čez deželo; postavljen čez vse druge 4. za izražanje nejevolje, nasprotovanja: pritoževati se čez draginjo; zabavljati čez vino / ali si mu rekel kaj čez čast; pog. vsi so čezme proti meni ● ekspr. drug čez drugega vpijejo vsevprek; eden bolj kot drug; pog. fant je očetu čez glavo zrasel se ga ne boji več, se ne zmeni za njegove opomine; ekspr. ima dela čez glavo zelo veliko; pog. dobiti jih čez hrbet biti tepen; ekspr. napraviti križ čez kaj odpovedati se čemu; obupati nad čim;
pog. dati otroka čez koleno natepsti; pog., ekspr. biti čez les čudaški, neumen; star. čez leto in dan približno čez eno leto; pog. čez mejo jo je popihal odšel je ilegalno v tujino; pog. imeti koga čez noč prenočiti; ekspr. čez noč je zaslovel naenkrat, nepričakovano; publ. drama je šla čez oder je bila uprizorjena; čez ramo gledati z nazaj obrnjeno glavo; žarg., šol. izprašati čez vso snov iz vse snovi, vso snov; vino se toči čez ulico za pitje zunaj lokala; pog., ekspr. čez to vino ga ni ni boljšega vina; star. čez zobe vleči opravljati, obrekovati; zastar. usmilite se čezme usmilite se me; preg. čez sedem let vse prav pride vsaka stvar se da kdaj s pridom uporabiti; preg. ti očeta do praga, sin tebe čez prag slabo ravnanje s starši se zelo maščuje ◊ šport. tek čez drn in strn ♪
- dàlj prisl., nàjdalj (ȁ) 1. izraža večjo razdaljo; bolj daleč: gozd sega dalj kot nekoč; on vrže kamen dalj kot jaz; on stanuje med vsemi najdalj od tovarne / postlal si je nekoliko dalj od okna stran, proč ∙ v svoji spravljivosti gre celo dalj, kakor želimo je bolj spravljiv, kakor želimo 2. izraža daljše trajanje: hodi že dalj kakor uro; ne morem se dalj muditi; teden dni in še dalj / že dalj časa je bolan; odpotovati za dalj časa; prim. daleč, dolg prid. ♪
- dorómati -am dov. (ọ̑) ekspr. dopotovati, prispeti: doromali smo, pot je bila kratka ♪
- drúštvo -a s (ȗ) 1. organizirana skupina ljudi, ki ima skupne cilje in deluje po določenih pravilih: ustanoviti, razpustiti društvo; pristopiti k društvu; biti, delati v društvu; cerkvena, dijaška, strokovna društva; predsednik društva; občni zbor društva; sprejeti pravila društva / avto-moto društvo; čebelarsko društvo; prostovoljno gasilsko društvo; kulturno-prosvetno društvo; planinsko, telesnovzgojno, turistično društvo; društvo književnikov / Društvo prijateljev mladine ♦ zgod. Društvo narodov po prvi svetovni vojni ustanovljena organizacija večjega števila držav, katere cilj je bil krepiti sodelovanje med narodi in ohraniti mir na svetu 2. zastar. druščina, družba: ni mogel živeti brez veselega društva / potovati v društvu ljubeznivih dam ♪
- hodíti hódim nedov., hójen (ȋ ọ́) 1. premikati se s korakanjem: hodi že brez bergel; ljudje so brezbrižno hodili mimo bogate izložbe; dve dobri uri sem hodil od doma do mesta; hodil je okrog hiše in gledal v razsvetljena okna; hoditi skozi gozd; hoditi ob berglah, ob palici, z berglami, s palico, pog. po berglah; hoditi po blatu, po cesti; si že kdaj hodil po tej poti; hoditi po napeti vrvi; hoditi s hitrimi, s kratkimi, z drobnimi, s težkimi koraki; gosi hodijo druga za drugo; drobno, lepo, nerodno, počasi, ritensko hoditi; jezno, ponosno hoditi; gugaje se hoditi; komaj je hodil, tako je bil slab; hoditi navkreber; hoditi sem ter tja po sobi; hodi kakor po jajcih s previdnim, mehkim stopanjem; hodi ko polž zelo počasi / akrobat hodi po rokah / ekspr. ves dan so mimo hodili koraki / naša mala že hodi zna hoditi / cele dneve brez cilja hodi okrog / hoditi po dveh, po štirih (nogah); hoditi po
prstih / brezoseb. po tem delu parka se hodi, zato je brez trave in rož / z notranjim predmetom to pot sem že velikokrat hodil; pren. kod so takrat hodile tvoje misli // opravljati določeno pot, potovati: koliko časa si hodil do nas; človek, ki hodi po svetu, se marsičesa nauči; danes si pa dolgo hodil iz šole; srečno hodi / hoditi iz kraja v kraj / tod doslej še nisem hodil tu doslej še nisem bil; pren. pismo je hodilo tri dni 2. večkrat opraviti kako pot: pogosto hodi čez mejo; ob nedeljah hodi na izlete; na Krko hodi ribe lovit; skozi vrata hodijo ven in noter; vsako jutro hodi v cerkev; vsako pomlad je hodil po svetu za delom; hoditi z avtobusom, z vlakom, peš v službo; vsak večer mu prinaša hrano, da mu ni treba hoditi domov; nar. hoditi k nogam hoditi peš // z oslabljenim pomenom izraža, da se osebek ukvarja z delom, dejavnostjo, ki jo nakazuje določilo a) zlasti z glagolskim samostalnikom: hoditi na sezonsko delo, na plese,
na božjo pot, na predavanja, na sestanke, na sprehode, na tlako; redno hodi na zdravniške preglede; hoditi v službo, v šolo; hoditi po plesih, po veselicah / hoditi k ljubici; hoditi na zajce; hoditi v cerkev, v gledališče / nar. hoditi za krompirjem nakupovat krompir; hoditi po gobe, po mleko b) z namenilnikom: hodi gledat vse filme / hoditi pod lipo se hladit; hoditi kosit, ribe lovit, pomagat obirati hmelj; hoditi pozno spat 3. pog., navadno z orodnikom biti v ljubezenskem odnosu: že tri leta hodi z njo; hodita skupaj / dolgo sta hodila, ne da bi se poročila / že hodi s fanti 4. pog., v zvezi z za prizadevati si pridobiti ljubezensko naklonjenost koga: ona hodi za drugim; že dolgo hodi za njo / že hodi za dekleti 5. ekspr., z oslabljenim pomenom, s predložnim povedkovim določilom izraža, da je osebek oblečen, obut, kot nakazuje določilo: pri nas ni navade, da bi pozimi ženske hodile brez pokrivala; poleti hodi brez srajce; hodi v hlačah, v razcapanih
oblekah; hodi lepo oblečen / hoditi v črnem v črni, žalni obleki; hoditi v svili // ekspr., z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža, da je osebek v stanju, razpoloženju, kot ga nakazuje določilo: hoditi bos, razoglav; hodi zamišljen, žalosten 6. ekspr., v zvezi s pot in prilastkom ravnati, delovati tako, kot nakazuje določilo: hoditi po čudnih, po krivih, po napačnih potih; hoditi po izhojeni, po samostojni, po srednji poti / knjiž., z notranjim predmetom: hoditi nova pota; mož zna hoditi svojo lastno pot; hodi svoja pota ni pretirano dovzeten za vplive 7. iti a) v zanikanem velelniku: ne hodi blizu psa; v mraku naj otroci ne hodijo sami iz hiše; ne hodi nocoj od doma, z doma, proč / mladost, ne hodi iz srca b) ekspr., z modalnim izrazom: ne kaže mi hoditi tja; kaj bi hodil tjakaj; kam bosta hodila, saj dežuje kot iz škafa / še na pamet mu ni hodilo kaj takega prišlo c) nar., kot velelnik: s poti mi hodi; hodimo spat pojdimo; hodi
sem pridi // nar., v medmetni rabi izraža začudenje, zavrnitev: hodi, hodi, neumnež ● pog. vsak mesec mi hodi premalo denarja zmanjkuje mi ga, imam ga premalo; na starost je hodil od hiše do hiše, ekspr. od praga do praga beračil; star. hoditi od Poncija do Pilata poskušati urediti kako stvar v najrazličnejših uradih, pri najrazličnejših odgovornih ljudeh; pog. hoditi okrog dekleta prizadevati si pridobiti njeno naklonjenost; pog. hoditi okrog njega prizadevati si vplivati nanj; prizadevati si dobiti kako korist od njega; pog. k njemu hodimo na posodo pri njem si izposojamo; star. v caker hoditi imeti opravka s kom, s čim; hoditi v vas h komu v kmečkem okolju obiskovati koga, hoditi na obiske h komu; šalj. hoditi mu v zelje dvoriti njegovi ženi ali dekletu; vtikati se v zadeve, kjer ima že on svoje načrte, namene; ekspr. to mi že dolgo hodi po glavi o tem že dolgo premišljam; velikokrat se mi vsiljuje misel na to; ekspr. ne bom
dovolil, da bi mi po glavi hodili da bi samovoljno, brezobzirno ravnali z menoj; ekspr. za druge hoditi po kostanj v žerjavico opravljati nevarna dela, od katerih imajo drugi koristi; ekspr. kaj bi hodil po ovinkih, kar naravnost povej ne pripoveduj tako, da se da le sklepati, kaj je glavni namen povedanega, govorjenja; vznes. bratje smo, kar nas po svetu hodi biva, živi; hodili so v gosjem redu, v gosji vrsti drug za drugim; hoditi s časom prilagajati se razmeram; biti napreden; ekspr. hodi s kokošmi spat zelo zgodaj; po svetu hoditi z odprtimi očmi dobro opažati, spoznavati stvari, pojave okrog sebe; star. hoditi za kom posnemati ga, zlasti v literaturi; ekspr. kod pa tako dolgo hodi kje je, kje se mudi, zadržuje; pog. vse mi hodi narobe, navzkriž povzroča težave; umrli hodi nazaj po ljudskem verovanju po smrti se pojavlja kot duh; naši in sosedovi otroci radi hodijo skupaj se družijo; hodi kakor mačka okrog vrele kaše ne upa se lotiti
jedra problema; hodi kakor v sanjah je zamišljen, duševno odsoten; je domišljav, ošaben; preg. povej mi, s kom hodiš, in povem ti, kdo si človek je tak kot njegova družba hodé zastar.: hode ni dobro jesti hodèč -éča -e: poslušal ga je, hodeč iz kota v kot; star. videl ga je ob bregu hodečega; pokonci hodeč človek; sam.: črepinje na tleh so nevarnost za hodeče ♪
- iljúšin -a m (ȗ) sovjetsko potniško letalo, imenovano po konstruktorju Iljušinu: iljušin je pristal, vzletel; potovati z iljušinom ♪
- inkógnito -a m (ọ̑) pri omenjanju znanih osebnosti, zlasti z javnimi funkcijami nastopanje, pojavljanje določene osebe, ne da bi bilo (javnosti) znano, kdo ta je: ministrov inkognito v letovišču / varovati svoj inkognito / redko potovati, priti v inkognitu inkognito ♪
- inkógnito prisl. (ọ̑) pri omenjanju znanih osebnosti, zlasti z javnimi funkcijami izraža, da (javnosti) ni znano, kdo določena oseba je: na letovišču je bil inkognito; potovati inkognito ♪
- inozémstvo -a s (ẹ̑) ozemlje, dežele onstran državne meje: potovati, izvažati v inozemstvo; študiral je v inozemstvu / sklepati pogodbe z inozemstvom; kulturni stiki z inozemstvom ♪
- játa -e ž (á) 1. večja skupina letečih ali plavajočih živali iste vrste: ribje jate; jata škorcev, vran / zbiranje rib v jate ob drstitvi; leteti, potovati v jatah // nav. ekspr. večja skupina letečih ali plavajočih predmetov sploh: jata ladij, letal, strelic // nav. ekspr. večja skupina česa sploh: jata otrok / vprašanje je vzbudilo celo jato misli 2. vsa perutnina, ki se goji skupaj: povečati jato; jata nesnic ♪
- jeklén -a -o prid. (ẹ̄) 1. nanašajoč se na jeklo: jekleni drobci, ostružki / jeklen drog, vijak; jeklena cev, krtača, palica; jeklene vzmeti; jekleno pero / jeklen most / jeklen lesk oči; ekspr. jekleno nebo ♦ metal. jeklena litina; teh. jeklena volna 2. nav. ekspr. zelo močen, krepek: jekleni prsti; jeklene mišice / jeklen odpor, prijem / vzdrževati jekleno disciplino zelo strogo; publ. tekači z jekleno vzdržljivostjo zelo dobro // zelo odločen, nepopustljiv: jeklen mož / jeklen značaj; jeklene besede; za tako zmago je potrebna jeklena volja; jeklena načela / jeklen glas / jeklene poteze na obrazu 3. zastar. klen, poln: jeklena pšenica; jekleno zrno ● ekspr. potovati z jeklenim konjičkom z avtomobilom, motornim kolesom; ekspr. jekleni ptič letalo; ekspr. ima jeklene živce tudi zelo hude stvari ga ne ganejo, ne vznemirijo jekléno prisl.:
jekleno se zasvetiti; jekleno zgrabiti; jekleno modro jezero; jekleno sive oči ♪
- kibítka -e ž (ȋ) 1. v ruskem okolju pokrit, navadno daljši kmečki voz: potovati v kibitki 2. pri srednjeazijskih nomadih (kožnat) šotor ♪
- kolektíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kolektiv: a) kolektiven odstop vlade; kolektivna akcija; kolektivno vodenje ustanove / to so dosegli s kolektivnimi napori / igralci so pokazali dobro kolektivno igro; knjiga je kolektivno delo / kolektivna odgovornost, zavest / kolektivni dopust; potovati s kolektivnim potnim listom b) razred je ustanovil kolektivni fond za izlete / kolektivne dobrine; kolektivna zemlja c) biti navezan na kolektivno življenje / čebele so kolektivna bitja ◊ ekon. kolektivna potrošnja potrošnja, ki se financira iz družbenih fondov ali proračunov; splošna potrošnja; jur. kolektivna pogodba sporazum med sindikalnim organom in gospodarsko zbornico o bistvenih vprašanjih delovnega razmerja med delavci in zasebnimi delodajalci; lingv. kolektivno ime samostalnik, ki označuje več predmetov iste vrste, skupno ime; polit. sistem kolektivne
varnosti dogovor med več državami o medsebojni obvezni pomoči, če je katerakoli od njih ogrožena kolektívno prisl.: vlada je kolektivno odstopila; kolektivno sprejemati sklepe ♪
1 26 51 76 101 
