Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

posvetnjak (2)

1.      posvetnják  -a m (á) 1. ekspr., v krščanskem okolju človek, ki ni duhovno, versko usmerjen: to ti je posvetnjak 2. zastar. laik, neduhovnik: duhovniki in posvetnjaki ♪
2.      fár  -ja m (ȃ) slabš. duhovnik: posvetnjaki in farji; govoriš kakor far ♪