Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

postati (793-817)


  1.      zasitnáriti  -im dov. (á ȃ) ekspr. postati siten, pokazati sitnost: komaj se zbudi, že zasitnari / no, začnite že, je zasitnaril ♪
  2.      zasivéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. postati siv: lasje so mu zasiveli / na vzhodu je nebo zasivelo 2. knjiž. sivo se pokazati: nad hišami so zasiveli dimi / na vrbah so zasivele mačice ♪
  3.      zaskrbéti  -ím dov. (ẹ́ í) brezoseb. začutiti nemir, tesnobo zaradi neprijetnega, težkega položaja ali strahu pred njim: zaskrbelo jo je za otroka; zaskrbelo ga je, da so na napačni poti / v osebni rabi: dolgovi so nas zaskrbeli; poslabšanje stanja jih je močno zaskrbelo ● ali so poškodbe hude, jo je zaskrbelo je zaskrbljeno vprašala zaskrbljèn -êna -o ki je v skrbeh: biti, postati zaskrbljen; zaskrbljen zaradi česa, za kaj; zaskrbljena mati; vsa zaskrbljena je čakala na izvide // ki izraža skrb: zaskrbljen obraz, pogled; prisl.: zaskrbljeno gledati, vzdihniti ♪
  4.      zaslovéti  -ím dov. (ẹ́ í) postati splošno znan zaradi izrednih uspehov, lastnosti, kakovosti: gostilna je zaslovela daleč naokoli; igralka je hitro zaslovela / zasloveti po svojih delih, s svojimi deli; zasloveti kot čebelar ♪
  5.      zaslúziti  -im dov. (ú ȗ) 1. obdati, pokriti s sluzjo: alge zasluzijo kamenje 2. izločiti sluz, tekočino: plodovi nekaterih rastlin na vlažnem zasluzijo / rana zasluzi zaslúziti se postati sluzast, sluzav: vino se lahko zasluzi ∙ sapnice se zasluzijo se napolnijo s sluzjo zaslúzen -a -o: zasluzeno kamenje ♪
  6.      zasolzíti se  -ím se [u̯z] dov., zasólzil se (ȋ í) postati solzen: zaradi dima so se mu zasolzile oči // ekspr. zajokati: zasolzili sta se in tolažili druga drugo ∙ ekspr. ob ganljivih prizorih se jim je zasolzilo oko so zajokali zasolzíti knjiž. zmočiti s solzami: zasolziti blazino / pogreb jim je zasolzil oči zasolzèn -êna -o: zasolzen obraz; biti žalosten in zasolzen ♪
  7.      zaspán  -a -o prid. (á) 1. ki čuti potrebo po spanju: zaspan otrok; postati zaspan; ekspr. na smrt zaspan // ki kaže, izraža to potrebo: zaspan obraz; meti si zaspane oči 2. ekspr. ki kaže, izraža razmeroma malo živahnosti, volje do delovanja: govoriti z zaspanim glasom / zaspana hoja / zaspano govorjenje / on je za trgovca preveč zaspan 3. ekspr. ki se počasi premika: zaspana reka / po dolini se vlečejo zaspane megle // ki poteka počasi, enolično: zaspano dogajanje na odru / zaspano podeželsko življenje / zaspana melodija enolična, monotona 4. ekspr. za katerega je značilno malo dejavnosti, dogajanja: zaspani zimski meseci; zaspano poletno popoldne / zaspano mesto zaspáno prisl.: zaspano gledati; zaspano se premikati; prim. zaspati ♪
  8.      zaspáti  -spím dov., zaspì zaspíte; zaspál (á í) 1. priti v stanje telesnega in duševnega počitka s popolnim ali delnim zmanjšanjem zavesti: legel je in zaspal; mačka se je zvila v klobčič in zaspala; za pol ure lahko še zaspiš; zaspati na straži, med vožnjo; globoko, mirno, trdno zaspati; ekspr. sladko zaspati; skrbi mu niso dale zaspati; ne more zaspati; zaspal je kot čok, polh trdno; zaspal je kot top, kot ubit zelo trdno / ekspr. vas je že zaspala / knjiž., z notranjim predmetom zaspati mirno spanje 2. speč se zadržati kje predolgo: zgodaj me zbudi, da ne bom zaspal; zamudil je službo, ker je zaspal / zaspati vlak zaradi predolgega spanja zamuditi 3. ekspr. prenehati se v polni meri dogajati, se razvijati: delo je zaspalo; reforma je po prvih uspehih zaspala / revija je kmalu zaspala prenehala izhajati // prenehati biti navzoč, dejaven: hrepenenje v srcu je zaspalo; sovraštvo je zaspalo 4. evfem., navadno s prislovnim določilom umreti: za večno, za vedno zaspati / v krščanskem okolju: vznes. zaspati v Gospodu; zaspati v miru; v osmrtnicah po dolgi bolezni je zaspal naš oče 5. z dajalnikom, v zvezi z noga, roka postati manj občutljiv, mravljinčast zaradi dalj časa trajajočega pritiska: od dolgega sedenja so mu zaspale noge; roka ji je zaspala zaspál -a -o: razorožiti zaspale vojake; mencati zaspalo roko; prim. zaspan ♪
  9.      zastárati  -am dov. (ȃ) 1. jur. po preteku z zakonom določenega časa izgubiti možnost uveljavljanja, prenehati obstajati: pravica do pregona in izvršitev kazni za vojna hudodelstva ne zastarata; terjatev, tožba zastara 2. zaradi dolgega obstajanja postati tak, da se težko odpravi: madež zastara, če ga hitro ne odstranimo / bolezen zastara 3. redko zastareti: ideje, nazori zastarajo / znanje zastara zastáran -a -o 1. deležnik od zastarati: zastaran material; zastarana bolezen; zastarana terjatev 2. star. nepoboljšljiv, zakrknjen: zastaran grešnik, pijanec ♪
  10.      zastaréti  -ím dov. (ẹ́ í) postati tak, da ni več v skladu a) s splošnim okusom določenega časa: nekateri izdelki hitro zastarijo; kroji oblačil lahko kmalu zastarijo b) s tehničnimi, strokovnimi zahtevami, pridobitvami določenega časa: metode zdravljenja včasih hitro zastarijo; še tako sodoben stroj sčasoma zastari c) z razmerami, potrebami, normami določenega časa: njihovi nazori so že zastareli / ta predpis je že zastarel / novice hitro zastarijo / prava umetnina nikdar ne zastari zastarèl in zastarél -éla -o: zastarel stroj; zastarela ustanova ♦ lingv. zastarele besede v preteklosti rabljene besede, ki se v sodobnem knjižnem jeziku praviloma ne uporabljajo več; prisl.: zastarelo razmišljati; sam.: zavračanje zastarelega ♪
  11.      zastáti  -stánem dov. (á ȃ) 1. prenehati se premikati naprej in za kratek čas ostati kje: grižljaj mu je zastal v grlu; voda je zastala v kotlini / mleko kravi zastane v vimenu deloma ostane // za kratek čas ostati kje, ker se kaj ne opravlja v zadostni meri: pošiljke so zaradi predpraznične gneče zastale // ostati ob pričakovanem, normalnem času neopravljen: druga dela so zaradi košnje zastala 2. za kratek čas prenehati se gibati, premikati: pri vsakem šumu mu je noga zastala; hotel ga je udariti, pa mu je roka zastala / ekspr. korak mu je zastal // za kratek čas prenehati delati, delovati: kolovrat je zaradi živahnega pogovora večkrat zastal / srce mu je za trenutek zastalo; pren., ekspr. na starost mu je pamet zastala 3. za kratek čas prenehati potekati: dihanje mu je za hip zastalo; napad je za nekaj trenutkov zastal; promet je zaradi nesreče za eno uro zastal / pogovor je po prvem navdušenju zastal 4. prenehati (intenzivno) napredovati: gospodarstvo je zaradi reform zastalo / sčasoma je v rasti zastal 5. zaradi mirovanja postati manj gibljiv: noge so mu zastale od sedenja 6. star. zaostati: za zmagovalcem je zastal za dve minuti / zastati v razvoju za drugimi državami / zastati s plačilom ● ekspr. beseda mu je zastala na ustih besede, ki jo je že skoraj izrekel, ni izrekel; ekspr. ustrašil se je, da mu je dih zastal zelo; ekspr. zgodile so se stvari, da človeku kar dih, sapa zastane zgodile so se presenetljive, grozljive stvari; ekspr. mora govoriti, da mu jezik ne zastane zaradi potrebe po govorjenju, veselja do govorjenja; ekspr. kri mu je zastala (v žilah) zelo se je prestrašil; ekspr. samo toliko dela, da mu sklepi ne zastanejo kolikor mogoče malo dela; ekspr. v njegovem žepu zastane marsikateri tisočak zadrži si, pridrži si marsikateri tisočak zastàl -ála -o: pospešiti zastali razvoj; pretegniti si zastale ude ♪
  12.      zastáti  -stojím dov., zastój zastójte; zastál; nam. zastàt in zastát (á í) nar. postati, ustaviti se: hodijo vztrajno, le tu in tam kdo zastoji zastáti se stoječ se zadržati kje predolgo: klepetav je, pa se večkrat kje zastoji ♪
  13.      zastavonóša  -e in -a m (ọ̄) 1. kdor nosi zastavo: na čelu sprevoda je korakal zastavonoša / postavili so ga za zastavonošo; gasilska četa z zastavonošo 2. ekspr., navadno s prilastkom vodja, usmerjevalec: postati zastavonoša napredka; zastavonoša v boju za demokracijo ♪
  14.      zasteklenéti  -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. postati tog, negiben: od groze so zastekleneli // v zvezi z oči ostati na široko odprt in nepremičen: bolniku so oči zasteklenele zasteklenèl in zasteklenél -éla -o: zasteklenele oči ♪
  15.      zastrméti se  -ím se dov. (ẹ́ í) strmeč se zagledati: zastrmeti se v koga, za kom; zastrmeti se komu v obraz; topo, začudeno se je zastrmel predse / ekspr. pogled se je zastrmel vanj zastrméti postati negiben, tog zaradi velikega duševnega vznemirjenja: zastrmeli so, česa vsega je še zmožen zastrmèl in zastrmél -éla -o: negibni in zastrmeli ljudje zastrmèn in zastrmljèn -êna -o: zastrmeni obrazi ♪
  16.      zasvetlíkati se  -am se stil. zasvetlíkati -am dov. (ȋ) oddati, dati v kratkih presledkih svetlobo, navadno neizrazito, slabo: v mraku se zasvetlika kresnica / iz mesta se zasvetlikajo luči; plamen se je zasvetlikal // odbiti svetlobo na posameznih delih, ploskvah: bajonet se je zasvetlikal; gladina reke se je zasvetlikala; zasvetlikala so se stekla v daljnogledu // postati viden zaradi odbite svetlobe: na nebu so se zasvetlikala letala; skozi drevesa se je zasvetlikala vas ● ekspr. dan se je zasvetlikal zdanilo se je ♪
  17.      zašibíti se  -ím se dov., zašíbil se (ȋ í) 1. upogniti se, ukriviti se zaradi teže bremena: veje so se zašibile / ekspr. telo se mu je zašibilo pod nahrbtnikom; pren. zašibil se je pod težo bolečine 2. postati šibek, oslabel: kolena so se mu zašibila od utrujenosti / žena se je zašibila in sedla na klop zašibíti knjiž. 1. upogniti, ukriviti: sunek ga je zašibil v pasu 2. povzročiti, da je kaj šibko, oslabelo: strah mu je zašibil noge ♪
  18.      zašíliti  -im dov. (í ȋ) redko ošiliti: zašiliti kol zašíliti se ekspr. postati ožji, koničast: zaradi shujšanosti se mu je brada zašilila; nos se ji je zašilil zašíljen -a -o: zašiljen svinčnik ∙ ekspr. zašiljeni vrhovi gor ostri, koničasti ♦ arhit. zašiljeni lok šilasti lok ♪
  19.      zatêči  -têčem dov., zatêci zatecíte; zatékel zatêkla (é) 1. postati po obsegu večji zaradi poškodbe ali bolezni: od udarca mu je zatekel obraz; noge so mu spet zatekle 2. ekspr. dobiti, ujeti: zateči koga pri kraji / nekdo ga je zatekel, ko je vrgel kamen v okno / mi lahko poveste, kje ga zatečem dobim, najdem / bili so še daleč od doma, ko jih je zatekla noč se je znočilo; sredi dela ga je zatekla smrt je umrl; vojna jih je zatekla v Ameriki ko se je začela vojna, so bili v Ameriki zatêči se s prislovnim določilom 1. priti kam z namenom izogniti se čemu nevarnemu, nezaželenemu, neprijetnemu: srna se je zatekla med grmovje; pred dežjem so se zatekli pod streho; medved se je pred lovci zatekel v brlog; še v pravem času se je zatekel v skrivališče; kam se bomo zatekli ob napadu / ekspr. pred težavami se je zatekel v svoj sanjski svet 2. priti h komu z namenom dobiti pomoč, podporo: v stiski se zateči h komu; ko sem bil žalosten, sem se zatekel k materi / zateči se pod zaščito močnejšega; zateči se v varstvo koga ● ekspr. zatekel sem se k laži zlagal sem se; ekspr. včasih se je treba zateči k drugim pripomočkom jih je treba uporabiti zatékel -êkla -o: zatekle noge; zatekle veke zatečèn -êna -o: ima rdeče in zatečene roke ∙ publ. zatečeno stanje dejansko ♪
  20.      zatemnéti  -ím [tǝm] dov., zatemnì in zatèmni (ẹ́ í) 1. postati (bolj) temen: papir na svetlobi zatemni; voda je zaradi močnega dežja zatemnela / oči so mu zatemnele od jeze / knjiž. ko je dan zatemnel, so se prižgale luči ko se je stemnilo 2. knjiž. izgubiti močen sijaj, svetlobo: zaradi oblakov je sonce nenadoma zatemnelo // postati manj izrazit: njegova slava je hitro zatemnela 3. knjiž. postati mrk, neprijazen: ob teh besedah je njegov obraz zatemnel zatemnèl in zatemnél -éla -o: od starosti zatemnele slike ♪
  21.      zatemníti  -ím [tǝm] dov., zatemnì in zatèmni; zatèmnil (ȋ í) 1. z zakritjem narediti, da kaj ne prepušča, ne oddaja svetlobe: zatemniti okna; zatemniti svetilko / ekspr. črn oblak je zatemnil sonce zakril // na tak način narediti, da je kje temno: zatemniti dvorano; zatemniti sobo zaradi predvajanja filma; zatemniti z zavesami 2. knjiž. narediti, da postane kaj neizrazito, nejasno: zatemniti osnovni problem / obup je zatemnil upanje 3. knjiž. narediti kaj mrko, neprijazno: skrbi so mu zatemnile obraz 4. knjiž. povzročiti, da je kaj deležno manjše pozornosti; zasenčiti: zatemnil je vse mestne veljake / skoraj bi zatemnil slavo največjega pesnika / s svojo lepoto je zatemnila vse druge zatemníti se 1. postati temen: nebo se zatemni / brezoseb. zaradi nizkih oblakov se je še pred nočjo zatemnilo stemnilo 2. knjiž. postati mrk, neprijazen: obraz se mu je ob novici zatemnil / prijazne oči so se ji zatemnile od žalosti zatemnjèn -êna -o: zatemnjena luč, soba; okna so zatemnjena ♪
  22.      zatóženec  -nca m (ọ́) 1. kdor je zatožen: mali zatoženec se je hotel maščevati tožljivcem 2. zastar. obtoženec, obdolženec: zatoženec se je zagovarjal, da tega ni storil hote; iz tožnika postati zatoženec ♪
  23.      zaviráč  -a m (á) delavec, ki zavira železniško vozilo: postati zavirač; zavirač tovornega vlaka; zavirač in premikač // redko kdor kaj zavira sploh; zaviralec: zavirači napredka ♪
  24.      zavládati  -am dov. (ā) 1. začeti vladati: zavladati državi, ljudstvu / zavladati nad drugimi narodi, zasedenimi pokrajinami / po kraljevi smrti je zavladal njegov sin postal vladar / ekspr. v hiši je zavladala tašča 2. postati splošno razširjen: na morju je zavladalo brezvetrje; lakota je zavladala v deželi / zavladala je tišina / v književnosti je zavladal ekspresionizem ♪
  25.      zavozláti  -ám dov. (á ȃ) 1. narediti vozel, vozle na čem: niti na koncu šiva zavozlamo in odstrižemo; zavozlati trak, vrv 2. z vozlom, vozli zavezati: zavozlati nit okrog paličice; zavozlati ruto pod brado / zavozlati (si) kravato zavezati 3. ekspr. narediti kaj zapleteno, težko razrešljivo: zavozlati problem; zavozlal je vso stvar / dramatik je dobro zavozlal zgodbo zavozláti se 1. nepravilno, neurejeno se preplesti, zviti, da nastane vozel, vozli: niti, vrvi so se zavozlale; pazi, da se volna ne zavozla / zastava se je zavozlala okrog droga 2. ekspr. postati zapleten, težko razrešljiv: odnosi med njimi so se zavozlali; zadeva se je še bolj zavozlala / misli so se mu zavozlale 3. knjiž., ekspr., navadno v zvezi z v zaiti, spraviti se v zapleten, težko razrešljiv položaj: še sam ni vedel, v kaj se je zavozlal / zavozlati se v neprijetnosti 4. knjiž., ekspr. priti v ljubezensko razmerje s kom: zavozlal se je z dekletom iz sosednje vasi; zavozlala se je s poročenim moškim 5. knjiž., ekspr. priti v stanje, ko se ne more jasno, logično misliti, se izražati: pri razlaganju se je popolnoma zavozlal / tako se je zavozlal, da se sploh ne more odločiti ● črevo se mu je zavozlalo z zasukanjem je postalo na enem mestu stisnjeno in neprehodno zavozlán -a -o: zavozlan klobčič; zavozlan primer; zavozlani stavki; prisl.: zavozlano govoriti ♪

   643 668 693 718 743 768 793 818 843 868  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA