Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

posnetek (22-46)



  1.      fotográm  -a m () 1. fot. fotografija, dobljena brez (optične) leče: izdelovati fotograme 2. geod. fotografski posnetek za izdelavo tlorisa ali narisa kakega objekta
  2.      fótotelegrám  -a m (ọ̑-) ptt fotografski posnetek na elektromagnetni način posredovane fotografije, besedila; telefoto: oddati fototelegram
  3.      gramofónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na gramofon: gramofonska igla; gramofonske plošče / gramofonski posnetek koncerta ♦ elektr. gramofonska doza priprava na gramofonu, ki spreminja mehanske tresljaje gramofonske igle v ustrezne električne napetosti
  4.      holografíja  -e ž () fot. izdelovanje tridimenzionalnih posnetkov s pomočjo laserja: razvoj holografije // tridimenzionalen posnetek, izdelan s pomočjo laserja: uporaba holografij v medicini
  5.      imitácija  -e ž (á) 1. kar je imitirano; posnetek, ponaredek: izdeloval je imitacije dragih kamnov; imitacija krzna, marmorja / imitacije antičnih umetnin / kožuh iz imitacije 2. glagolnik od imitirati; posnemanje, oponašanje: postopek imitacije / imitacija tujih vzorov / imeti dar imitacije ♦ muz. posnemanje glasbenega motiva
  6.      interiêr  -a tudi -ja m () knjiž. notranjost, notranjščina (stavbe): oblikovati interier in eksterier hiše; gledališki interier z modernim avditorijem, hodniki in garderobami // notranja oprema: intimen, meščanski interier; interier dvorane je izrazito baročen ◊ film. posnetek, narejen v ateljeju; um. upodobitev dogajanja v zaprtem prostoru
  7.      izvléček  -čka m (ẹ̑) 1. trdna ali sirupu podobna snov, dobljena z ekstrakcijo: izvleček vina; izvleček iz zdravilnih zelišč, živalskih žlez / alkoholni dobljen z alkoholom, vodni izvleček dobljen z vodo; mesni izvleček; rastlinski, tobačni izvleček 2. kratka vsebina, povzetek: prebrati izvleček iz predsednikovega poročila / navesti nekaj izvlečkov iz kritike / predavanje ni bilo objavljeno v celoti, ampak v izvlečkih 3. redko, navadno s prilastkom dokument z ustreznimi podatki, izpisanimi iz česa; izpisek: izvleček iz matične knjige ◊ muz. klavirski izvleček priredba instrumentalne ali vokalno-instrumentalne skladbe za klavir; tisk. barvni izvleček filmski posnetek ene barve iz določene barvne slike
  8.      kulísa  -e ž () na okvir napeta, poslikana tkanina, ki omejuje odrski prostor in predstavlja del prizorišča: na oder so postavili kulise; stopiti za kuliso; mesto je bilo videti kot velika pisana kulisa / kulisa te komedije je bil trg; pren. med kulisami življenja se odvija moderna človeška komedija // nav. mn., ekspr. kar zakriva resnično podobo, stanje česa: ograditi se s kulisami; vse je bilo le varljiva kulisa ● ekspr. pogledati za kulise spoznati stvari, dogajanja, ki niso javna, vidna; ekspr. narediti kaj za kulisami naskrivajgled. kaširati kulise z nanašanjem lahkih materialov na gladko površino kulis doseči plastičnost; rad. zvočna kulisa gramofonski ali magnetofonski posnetek zvokov, šumov za ustvarjanje iluzije prizorišča; teh. kulisa del mehanizma, ki z žlebom, izrezom določa gibanje vzvoda, droga; vrtn. parkovna kulisa rastline ali skupina rastlin, ki delijo, zapirajo prostor
  9.      magnetofónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na magnetofon: magnetofonski posnetek, zapis; magnetofonska reprodukcija / pogovor so posneli na magnetofonski trak ♦ elektr. magnetofonska glava
  10.      magnetoskópski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na magnetoskop: magnetoskopski posnetek košarkarske tekme / magnetoskopski trak
  11.      makéta  -e ž (ẹ̑) predmet, izdelan za ponazoritev, prikaz obravnavanega objekta, naprave, v zmanjšanem merilu: izdelati maketo gradu; maketa mestnega dela, ladje, letala, spomenika / pri filmskih snemanjih uporabljati makete ◊ tisk. natančen posnetek bodoče knjige iz nepotiskanega papirja za pripravo platnic in ščitnega ovitka; voj. predmet za ponazoritev vojaškega objekta, bojnega sredstva pri urjenju streljanja na cilj, v naravni velikosti
  12.      mákrofotografíja  -e ž (-) fot. fotografiranje od blizu s pomočjo raztegljivega meha, dodatnih leč: področje makrofotografije; uporaba elektronske bliskovne luči v makrofotografiji // bližinski posnetek: razstava makrofotografij
  13.      míkrofílmski  -a -o prid. (-) nanašajoč se na mikrofilm: mikrofilmski posnetek / mikrofilmska reprodukcija rokopisov
  14.      míkrofotografíja  -e ž (-) fotografiranje s pomočjo mikroskopa: iznajdba mikrofotografije / področje mikrofotografije // fotografski posnetek, narejen s pomočjo mikroskopa: mikrofotografija atoma, prstnih odtisov / ultravijolična mikrofotografija
  15.      négativ  -a m (ẹ̑) 1. predmet, gmota z obliko, podobo, ki je nasprotna končnemu odlitku, odtisu: vrezati negativ; mavčni negativ; negativ posmrtne maske / model je negativ izdelka 2. fot. posnetek na filmu ali fotografski plošči, na katerem so svetla in temna mesta glede na resničnost zamenjana: kopirati, retuširati negativ / barvni negativ posnetek, na katerem so barve glede na resničnost komplementarno zamenjane; mehki, trdi negativ // film ali fotografska plošča za tak posnetek: vložiti negativ v kamero; neskl. pril.: negativ film
  16.      nèóster  -tra tudi -ôstra -o prid. (-ọ́; -ọ́ -ó) ki ni oster: neoster nož / neostro rezilo / neostri robovi ♦ fot. neostri posnetek posnetek, pri katerem posneti predmet, pojav ni jasno, razločno viden; um. neostra risba risba, ki manj jasno izstopa od podlage
  17.      nôvec  -vca m (ó) 1. kovinski denar, zlasti star: kovati, ponarejati novce; starost naselbine so določili po odkritih novcih / antični, srednjeveški novec; bakren, bronast novec; zlat novec zlatniknum. dodeliti ali določiti novec ugotoviti vladarja in kovnico pri starem novcu; barbariziran novec nespreten posnetek starega grškega ali rimskega novca; enostranski novec ki ima samo na eni strani vtisnjeno podobo ali napis; jedro novca žlahtna kovina v novcu 2. nav. mn., zastar. denar sploh: imeti, posoditi novce / kupčija mu je vrgla lepe novce
  18.      óster  -tra tudi ôstra -o stil.prid., ostréjši (ọ́, ó) 1. ki dobro reže, seka, grize: oster meč, nož; ostri zobje; ostra kosa; ostro rezilo; oster kot britev // ki bode, zbada: oster trn; ostra brada, dlaka / ostra bodica / ostri kremplji / oster pesek; na ostri skali se je opraskal 2. ki je ozke, koničaste oblike: ostri vrhovi gor; ostre ličnice / pokončna, ostra pisava / ekspr. ima dolg, oster nos // ki ima izrazite mejne črte: ostri obrisi, robovi; ostre sence 3. zelo sposoben za sprejemanje dražljajev: oster sluh, vid, voh / ostro oko, uho 4. ki vsebuje, izraža strog, neprizanesljiv odnos: z ostrim glasom vprašati; oster odgovor; ni vzdržal njegovega ostrega pogleda; ostre besede; ostra kazen, kritika, ocena / predstojnik je bil oster človek; ne bodi tako oster 5. nav. ekspr. ki se pojavlja a) v visoki stopnji, v močni obliki: oster glas, krik, pok, žvižg; oster okus, vonj; ostra bolečina; ostra svetloba / oster mraz hud; oster veter, zrak veter, zrak, ki vzbuja občutek hudega mraza; letos bo ostra zima / ostro podnebje podnebje s hudim mrazom in veliko vročino b) v zelo izraziti obliki: oster ovinek / oster boj, spor; prišlo je do ostre medsebojne konkurence / ostre črte, poteze na obrazu; med obema področjema ni ostre meje 6. ekspr. bister, prodoren: oster opazovalec / oster duh, razum, um; ostro mišljenje ● ekspr. biti ostrega jezika odrezav, napadalen; ekspr. ima oster nos bistro, pravilno predvideva; žarg., šport. ostra igra neobzirna, zelo borbena igra; ostra paprika pekoča paprikabot. ostri mleček rastlina z belim sokom v steblih, ki raste na močvirnatih travnikih, Euphorbia esula; film. ostri rez zaporedje dveh različnih posnetkov brez vmesne slikovne povezave; fot. ostri posnetek posnetek, pri katerem je posneti predmet, pojav jasno, razločno viden; ostra slika; gastr. ostra moka moka iz drobnih delcev; geom. ostri kot kot, manjši od 90°; voj. ostri naboj naboj s kovinsko kroglo óstro in ostró tudi ôstro prisl.: ostro dišati; ostro kaznovati, obsoditi, odgovoriti; ostro pogledati; pot zavije ostro na levo; ostro začrtane meje
  19.      playback  -a [pléjbek] m (ẹ̑) film., rad. zvočni posnetek, predvajan pozneje skupaj z neposrednim petjem, igranjem ali s slikovnimi posnetki
  20.      pljúča  pljúč s mn.) parni organ v prsni votlini, ki omogoča dihanje: imeti zdrava pljuča; preiskovati pljuča; človeška, živalska pljuča; rentgenski posnetek pljuč / vnetje pljuč; rak na pljučih / kupiti goveja, telečja pljuča / dušena pljuča; pren., ekspr. gozdovi so pljuča pokrajine ● ekspr. na dirki je izhropel pljuča s hropenjem izčrpal; ekspr. zavpil je na vsa pljuča zelo; ekspr. zadihati s polnimi pljuči postati prost, svobodenmed. železna pljuča naprava v obliki komore za ritmično prezračevanje pljuč bolniku, ki ne more dihati; vitalna kapaciteta pljuč; osluškovanje pljuč; kaverna v pljučih
  21.      polaroíden  -dna -o prid. () nanašajoč se na polaroid: polaroidni film; polaroidni posnetek / polaroidna kamera
  22.      posnémek  -mka m (ẹ̑) star. posnetek: dober posnemek; posnemek dragega krzna / posnemek antičnih umetnin
  23.      pózitiv  -a m (ọ̑) 1. fot. posnetek, kopiran z negativa, na katerem so svetla in temna mesta taka kot v resničnosti: izdelati pozitiv; pozitiv in negativ / barvni pozitiv; filmski, fotografski pozitiv 2. lingv. oblika, ki izraža izhodiščni pomen pridevnika ali prislova; osnovnik: pozitiv, komparativ in superlativ ◊ muz. pozitiv nekdaj majhne sobne, komorne ali cerkvene orgle
  24.      predvájati  -am nedov. (ā) 1. s posebnimi napravami povzročati, da postane zvočni ali slikovni zapis zlasti glasbenega ali filmskega dela slišen, viden: predvajati film; predvajati magnetofonski posnetek / predvajati zabavno glasbo / na televiziji pravkar predvajajo oddajo za otroke je na sporedu, jo oddajajorad. spreminjati z radijskimi, televizijskimi napravami zapise zvoka, slike v električne signale in jih z elektromagnetnimi valovi prenašati na daljavo 2. publ. umetniško poustvarjati javno, pred občinstvom: mnogih oper danes več ne predvajajo; zbor je predvajal nekaj pesmi starih avtorjev / skupina je predvajala moderne plese; predvajati akrobatske vaje izvajati 3. star. prikazovati, demonstrirati: izumitelj je predvajal svoj novi izum predvájan -a -o: razpravljati o predvajanih filmih; predvajana glasba mi ne ugaja
  25.      premakníti  in premákniti -em dov. ( á) 1. narediti, da pride kaj na drugo mesto, v drug položaj: premaknil je vse stole v sobi; pri potresu so se skladi premaknili / premaknil je ročico in pritisnil na gumb / v aparatu se je nekaj premaknilo in ne deluje več / premakniti mejnik / premakniti cesto na pobočje; po dogovoru bodo mejo premaknili / premakniti čete proti severu // spremeniti položaj, mesto s potegom, sunkom: zadel se je ob stol in ga premaknil; zaradi neprevidnosti je premaknil lestev in padel z nje; sliko malo premakni, da bo visela naravnost; premakniti na desno // spremeniti položaj telesa, dela telesa: če je glavo le premaknil, ga je zabolelo; premakniti ni mogel ne rok ne nog; ko ga je obvezoval, se ni niti malo premaknil 2. narediti, da kaj preneha biti v mirujočem stanju: uprl se je z vso silo, da bi premaknil voz; bilo je tako mirno, da se noben list ni premaknil; razlegel se je signal in vlak se je premaknil / na povelje se je četa premaknila ● ekspr. nobena prošnja ga ne premakne vztraja pri svojem mnenju, odločitvi; ekspr. nikoli ni ničesar premaknil vzel; ekspr. ni premaknil pogleda z nje neprestano jo je gledal; premakniti datum sestanka preložiti, prestaviti; ekspr. tudi to ga ni premaknilo h kakemu udejstvovanju tudi to ga ni spodbudilo k udejstvovanju; ekspr. premaknili so ga v oddaljen kraj premestili, prestavili; knjiž. zgradbo novele je avtor malo premaknil spremenilgeom. vzporedno premakniti narediti, da se točke predmeta, lika premikajo tako, da so poti posameznih točk vzporedne in enako dolge; šah. premakniti kralja premakníti se in premákniti se 1. opraviti določeno pot: nihalo se premakne vsako sekundo za nekaj centimetrov / ekspr. vsak dan smo se premaknili nekaj kilometrov prehodili 2. iti stran, oditi: stal je pred vrati in se ni premaknil / več dni se ni premaknil od doma; ekspr. glej, da se nikamor ne premakneš / ekspr. ne premakni se, če ti je življenje drago ostani pri miru, na mestu 3. ekspr. spremeniti se, zlasti na bolje: cela stoletja se ni nič premaknilo / njena bolezen se nikamor ne premakne se ne izboljša; dohodki se ne bodo premaknili zvišali, povečaliekspr. čas se ni nikamor premaknil mineval je zelo počasi; ekspr. glede stanovanja pa se ne premaknejo ničesar ne naredijo, ukrenejo; publ. naše smučarstvo se je premaknilo z mesta je začelo napredovati, se razvijati; publ. njegova zadeva se je premaknila (z mrtve točke) se je začela reševati, obravnavatifilm. zvok se premakne pride v neskladje s sliko zaradi prehitevanja ali zaostajanja; meteor. središče visokega zračnega pritiska se je premaknilo nad Skandinavijo premáknjen -a -o: premaknjen stol; zgodba je časovno nekoliko premaknjena ∙ pog. ta človek je malo premaknjen čudaški, neumenfot. premaknjeni posnetek posnetek, nastal zaradi premaknitve kamere med snemanjem

   1 22 47  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA