Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

poslu (468-492)


  1.      ragljánje  -a s (ȃ) glagolnik od ragljati: ragljanje ragelj je odmevalo po vasi / ženino ragljanje mu je že presedalo ● rad je poslušal žabje ragljanje regljanje ♪
  2.      rájši  in ráje prisl. (ȃ) 1. primernik od rad: rajši pospravlja, kot kuha / rajši bi bil učitelj kot knjižničar / elipt. kaj bi rajši: čaj ali limonado / otroci imajo rajši mater kot očeta, najrajši pa babico / opero ima rajši kot dramo / kaj takega se najrajši zgodi 2. izraža željo po nasprotnem: ne govori toliko, rajši poslušaj; ne hodi ven, rajši se uči / rajši bi bil tam ostal, saj vidiš, da te tu ne marajo; ali greš z menoj? Rajši ne 3. izraža večjo verjetnost: verjame rajši tebi kakor meni / ekspr. rajši bi se dal ubiti, kakor da bi se premaknil / sod drži okoli dvesto litrov, rajši več ● ekspr. reši se tega bremena rajši danes kakor jutri čimprej; vsakdo ima sebe najrajši; prim. rad ♪
  3.      rapórt  -a m (ọ̑) 1. kratko, ustno uradno poročanje nadrejenemu, zlasti v vojski: biti navzoč pri raportu; parada se je začela z raportom komandantu / dnevni, jutranji raport // kratko uradno poročilo nadrejenemu, zlasti v vojski: poslušati, ekspr. zdrdrati raport / imeti, žarg., voj. dati raport; napisati raport štabu 2. kratek uraden pogovor z nadrejenim zaradi kake nepravilnosti, prošnje, zlasti v vojski: zahtevati raport pri upravniku zavoda; zaradi prekrška je moral na raport h komandantu 3. knjiž., redko povezava, odnos: raport generacij / park v raportu ulic in trgov / biti v raportu s hipnotizerjem v duševni povezavi, stiku ◊ tekst. raport na preprogi, tapeti ponavljajoči se del vzorca, sosledje ♪
  4.      rapsód  -a m (ọ̑) 1. pri starih Grkih potujoči pevec ali recitator epskih pesmi: rapsod je pel Homerjevo Iliado; poslušati rapsoda 2. knjiž., navadno s prilastkom umetnik, ki na široko, oblikovno svobodno izraža zanos, navdušenje: imajo ga za narodovega rapsoda / ta pesnik je rapsod življenjske radosti ♪
  5.      ravnodúšje  -a s (ȗ) knjiž. ravnodušnost: ohraniti ravnodušje / novice so poslušali s hladnim ravnodušjem ♪
  6.      ravnodúšnost  -i ž (ū) stanje ravnodušnega človeka: njena ravnodušnost ob njegovi nesreči ga je bolela; nič jih ne spravi iz ravnodušnosti; za navidezno ravnodušnostjo se je skrivala radovednost / poslušala ga je s hladno ravnodušnostjo / ekspr. očitali so mu politično ravnodušnost ♪
  7.      razbúriti  -im dov. (ū ȗ) 1. povzročiti stanje velike vznemirjenosti: odločitev bo ljudi razburila; pok konja razburi; zelo razburiti / publ. novica je razburila duhove; ekspr. to mu je razburilo kri / film mu je razburil domišljijo razvnel // povzročiti nezadovoljstvo, ogorčenost: pristranska kritika, krivica jih je razburila 2. knjiž. narediti razgibano, valovito: veter je razburil morsko gladino; proti večeru se je morje razburilo razbúriti se začutiti, izraziti veliko vznemirjenost: bolnik se ne sme razburiti; če se razburi, mu lahko škoduje; ekspr. za vsako malenkost se razburi; hitro se razburiti // izraziti nezadovoljstvo, ogorčenost: razburiti se zaradi slabega gospodarjenja; razburil se je nad sinovimi neuspehi; glasno, javno se razburiti / tega ne bom poslušal, se je razburil razbúrjen -a -o: razburjen človek; spregovoril je z razburjenim glasom; bil je tako razburjen, da ni mogel zaspati; razburjena je prišla domov; prisl.: razburjeno govoriti, oditi ♪
  8.      razbúrjenje  -a s (ȗ) stanje razburjenega človeka: hotel je prikriti svoje razburjenje; drhteti, tresti se od razburjenja; besede, izrečene v razburjenju / z velikim razburjenjem jo je poslušal / vsako razburjenje je za bolnika nevarno ♪
  9.      razločeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. videti, slišati kaj kot posameznost: s hriba je dobro razločeval ljudi na dvorišču; v temi ni mogel več razločevati predmetov na mizi; razločevati kaj s prostim očesom; iz te razdalje se predmeti še dobro razločujejo // z gledanjem, poslušanjem jasno zaznavati: stemnilo se je in ni mogla več razločevati njegovega obraza / s težavo je razločeval pot videl 2. videti, občutiti različnost med čim: razločevati barve; črke, pisane s tem strojem, težko razločujemo od tiskanih; dobro razločevati kak pojav od drugega // z oslabljenim pomenom izraža navzočnost, obstajanje česa različnega: ta narečja več ne razločujejo padajoče in rastoče intonacije / ta literarni zgodovinar razločuje tri vrste pesnikov 3. knjiž. povzročati, da je kaj različno, drugačno od drugega; ločiti: to ga razločuje od drugih ljudi; kaj razločuje človeka od živali razločeváti se knjiž. biti različen, drugačen; ločiti se: mlajši brat se je zelo razločeval od starejšega; razločevati se po zunanjosti razločujóč -a -e: govoril je zmedeno, ne razločujoč bistveno od nebistvenega; razločujoči znaki ♪
  10.      razločíti  in razlóčiti -im dov. (ȋ ọ́) 1. videti, slišati kaj kot posameznost: slišal je govorjenje, a ni mogel razločiti posameznih besed; z okna ni mogel razločiti otrok na igrišču; kljub mraku je razločil predmete v sobi; razločiti kaj z mikroskopom, s prostim očesom; bilo je svetlo, da so se razločili vsi predmeti na mizi // z gledanjem, poslušanjem jasno zaznati: v mraku ni mogla razločiti njegovega obraza; v daljavi je že lahko razločil obris koče; zaradi megle ni mogel razločiti, kdo stoji pred hišo / komaj je razločil cesto pred seboj videl 2. videti, občutiti različnost med čim: ni razločil rdeče barve od oranžne; komaj je razločil obraze; težko je bilo razločiti, kaj je dobro in kaj slabo; razločiti ljudi po glasu, zunanjosti 3. star. napraviti, da kaj ni več skupaj s čim drugim; ločiti: hoteli so ju razločiti / šele smrt ju je razločila razločíti se in razlóčiti se star. raziti se, posloviti se: razločila sta se brez pozdrava; po teh besedah sta se razločila razlóčen -a -o: nekoč razločeni narodi so bili zdaj spet združeni ♪
  11.      razmehčánost  -i ž (á) lastnost, značilnost razmehčanega: razmehčanost tal / ekspr. ob poslušanju glasbe se ga je polastila razmehčanost ♪
  12.      razmehčáti  -ám dov. (á ȃ) narediti, povzročiti, da postane kaj (zelo) mehko: dež je razmehčal tla / razmehčati vosek / razmehčati usnje razmehčáti se ekspr. postati zelo ganjen: ob poslušanju glasbe se je čisto razmehčal razmehčán -a -o: razmehčan sneg; razmehčana tla ♪
  13.      razprédanje  -a s (ẹ̄) glagolnik od razpredati: razpredanje žičnih ovir / razpredanje trgovske mreže po državi / potrpežljivo je poslušala njegovo dolgovezno razpredanje ♪
  14.      razúm  -a m (ȗ) sposobnost vključevati, sprejemati v zavest in ugotavljati vzročne, logične povezave: razum je njegova odlika; zaradi starosti mu peša razum; imeti, izgubiti razum; vsi so občudovali očetov razum / delati z razumom; vse presoja s hladnim razumom; ekspr. preblisk zdravega razuma / ekspr.: vse to je ustvaril človekov razum; z razumom obdarjeno bitje človek ∙ ekspr. če je malo več pil, mu je razum ovila megla ni mogel več logično misliti, trezno presojati ♦ filoz. čisti razum spoznavna zmožnost duha, ločena od čutnih zaznav in čustev // miselno-spoznavna stran človeka: pri njem razum prevladuje nad čustvom; ekspr. poslušati razum; uskladiti čustva in razum ♪
  15.      razumljív  -a -o prid., razumljívejši (ȋ í) ki se da razumeti: razumljiv pojav; razumljiva razlaga; zgodba je razumljiva; lahko, popolnoma, težko razumljiv / moderna umetnost je premalo razumljiva / njena skrb za otroke je razumljiva // ki se mu da ugotoviti pomen: razumljivi znaki; komaj razumljive besede / razumljiva izgovarjava razločna razumljívo prisl.: razumljivo pisano besedilo / v povedni rabi: razumljivo je, da se ne more strinjati; zdi se razumljivo, da bi rad obiskal te kraje / elipt. nima posluha, razumljivo; sam.: tak pojav je nekaj vsakdanjega, razumljivega ♪
  16.      razváditi  -im dov. (á ȃ) s pretirano nego, popustljivostjo povzročiti, da postane kdo zelo zahteven, izbirčen: moža ne bi smela tako razvaditi; razvaditi otroka; med boleznijo se je zelo razvadil // z dajanjem dobrih, kvalitetnih stvari povzročiti, da postane kdo še bolj zahteven: razvadil jo je z dragocenimi oblekami / razvaditi psa s klobasami / razvaditi okus poslušalcev razvájen -a -o: razvajen otrok; ima razvajen želodec; niso je marali, ker je bila preveč razvajena ♪
  17.      razvnémati  -am nedov. (ẹ̑) 1. povzročati, da kaj močneje gori: veter je razvnemal ogenj; požar se razvnema / razvnemati žerjavico 2. nav. ekspr. delati, povzročati, da se kaj pojavi z veliko silo, intenzivnostjo: razvnemati prepir; boji se na novo razvnemajo / razvnemati ljubezen, maščevalnost, radovednost; njen ples mu je razvnemal strast / razvnemati domišljijo 3. ekspr. vzbujati močen, navadno pozitiven čustveni odziv: igralci so razvnemali občinstvo; pesem ga je začela razvnemati; poslušalci so se vedno bolj razvnemali / ne razvnemaj se po nepotrebnem ne razburjaj se 4. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža obstajanje stanja, kot ga določa samostalnik: razvnema ga ljubezen, maščevalnost ● ekspr. vino jih razvnema zaradi popitega vina postajajo bolj živahni, zgovorni razvnemajóč -a -e: prisluhniti razvnemajoči se debati ♪
  18.      reálen  -lna -o prid., reálnejši (ȃ) 1. ki v resnici obstaja ali se v resnici godi; resničen, stvaren: čutni, realni predmeti; duhovni svet je vsaj toliko realen kot predmetni; realen in namišljen / imeti ne le teoretične, ampak tudi realne možnosti za zmago / razlike med realno in idealno družbo 2. predmeten, stvaren, snoven: ideja je dobila realno osnovo z nakupom starega avtomobila / nekaj časa je poslušala zanimiv pogovor, potem pa se je vrnila v kuhinjo k bolj realnim opravkom / v pogovoru je bil zelo realen 3. ki je v skladu z določenimi dejstvi; ustrezen, pravilen: rezultat tekme je realen; realna ocena položaja 4. ki se da uresničiti, izpolniti; uresničljiv, izpolnljiv: postavljati si realne cilje; predlog ni realen, zato ga zavračam 5. ki pri mišljenju, ravnanju priznava, upošteva dejstva, uresničljive možnosti: bil je trezen, realen človek; bodite vendar realni in ne zahtevajte nemogočega / realna politika 6. ekon. izražen, merjen s količino blaga, ki se dobi za denarno enoto: realni dohodek se jim je nekoliko zmanjšal; realni in nominalni stroški ● publ. države realnega socializma Sovjetska zveza in vzhodnoevropske socialistične države; realna gimnazija nekdaj gimnazija s poudarkom na pouku živih jezikov in prirodoslovnih ved; ekspr. te besede so ga spet postavile na realna tla so povzročile, da se je spet zavedal resničnosti, mogočega, dovoljenega ◊ fiz. realni plin plin, katerega tlak pri konstantni temperaturi ni natančno obratno sorazmeren s prostornino; realna slika slika, ki nastane v presečišču podaljškov žarkov in jo lahko opazujemo z očesom ali na zaslonu, ki prestreže svetlobo; prava slika; geom. realna os hiperbole premer hiperbole na simetrali skozi realni gorišči; realna točka točka, katere koordinate so izrazljive z realnimi števili; jur. realna unija v monarhističnih državah zveza samostojnih držav s skupnim vladarjem in nekaterimi skupnimi organi; lit. realni čas čas, ki obstaja zunaj literarnega besedila; mat. realno število celo število, ulomek ali iracionalno število reálno prisl.: realno ocenjevati stanje; realno gledano ima prav; sam.: prepletanje realnega in pravljičnega ♪
  19.      recipiènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) knjiž. poslušalec, gledalec, ki mu je namenjeno sporočilo; sprejemalec, sprejemnik: vpliv radijskih reklam na recipiente ♪
  20.      recitácija  -e ž (á) umetniško branje, podajanje (pesniškega) teksta: recitacija znane pesmi; besedilo je primerno za recitacijo / zborna recitacija / poslušati recitacijo; na sporedu proslave je bilo tudi nekaj recitacij ● indijanske pesmi so pogosto le monotona recitacija petje, pri katerem se podajajo besede na način, ki je govor in petje hkrati ♪
  21.      recitál  -a m (ȃ) 1. muz. koncert, na katerem nastopa solist: imeti, prirediti recital; klavirski, pevski recital; recital opernih arij / poslušati recital 2. gled. prireditev, sestavljena iz recitiranja, podajanja krajših besedil ali odlomkov, navadno iste zvrsti: gledališka skupina je pripravila nov recital; pesnik je imel že več recitalov; recital Prešernove poezije ♪
  22.      referènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) 1. kdor ima, pripravi referat; predavatelj, poročevalec: referent je razčlenil položaj v gospodarstvu; poslušati, predstaviti referenta; referent na strokovnem posvetovanju; glavni referent in koreferent / ker je eden od referentov zbolel, bo njegov referat prebral predsednik ∙ knjiž. vsaka skupina učencev je izbrala svojega zapisnikarja in referenta poročevalca 2. navadno s prilastkom kdor samostojno vodi, opravlja delo, ki predstavlja zaključeno celoto: referent na občini, v tovarni / davčni, nabavni, pravni referent; referent za posojila, turizem // kdor je v kaki skupini, skupnosti določen, izbran, da vodi, organizira kako dejavnost: izvoliti za referenta; kulturni, sanitetni referent; referent v brigadi ♪
  23.      rekapitulácija  -e ž (á) knjiž. ponovitev bistvenega, povzetje: prositi za rekapitulacijo; rekapitulacija glavnih dognanj / poslušati rekapitulacijo ♦ fin. kratka ponovitev sklepnih postavk, bistvenih podatkov // ponovitev česa sploh: rekapitulacija vozniških tečajev ♪
  24.      rekláma  -e ž (ȃ) 1. javno opozarjanje na kaj, navadno z navajanjem dobrih lastnosti, z namenom pridobiti kupce, obiskovalce: reklama je zelo povečala prodajo; naročiti, plačati reklamo; reklama za čaj, koncert / časopisna, radijska reklama; reklama po televiziji / delati reklamo // takemu opozarjanju namenjeno besedilo, slika: brati, objavljati, poslušati reklame; pred prikazovanjem filma predvajati reklame; avtobus z reklamo za pivo / svetlobna reklama se je prižigala in ugašala / postaviti reklame ob cesti 2. ekspr., v povedni rabi, v zvezi z za kar kaže, dokazuje dobre, pohvalne lastnosti koga, česa in mu s tem prinaša ugled, koristi: tako vedenje ni reklama za naše društvo; ta dosežek je najboljša reklama za podjetje / ta novica je bila dobra, slaba reklama za napovedano akcijo ● ekspr. palico je imel menda samo za reklamo je ni potreboval, uporabljal; šalj. ta kopalec je reklama za jogurt ima zelo belo, svetlo kožo ♪
  25.      rékviem  -a m (ẹ̑) 1. rel. pogrebna ali obletna maša za umrle, navadno slovesna, pri kateri se moli, poje vstopni spev z začetkom: Requiem aeternam: naročiti rekviem / slovesni rekviem // muz. skladba na liturgično besedilo take maše: komponirati rekviem / poslušati rekviem / Mozartov Requiem in Rekviem 2. knjiž., ekspr. kar izraža, kaže žalost, prizadetost ob koncu, propadu česa: ta filozofija je rekviem stare družbe / njegov roman je rekviem starim časom ♪

   343 368 393 418 443 468 493 518 543 568  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA