Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

poslu (418-442)


  1.      preštéti  -štéjem dov. (ẹ́ ẹ̑) s štetjem ugotoviti število česa: prešteval je drevesa, pa jih ni mogel prešteti; volilna komisija je preštela glasove; prešteli smo se in videli, da nihče ne manjka / zamiži in preštej do pet štej / kot opozorilo preštejte denar, kasnejših reklamacij ne upoštevamo ● star. preštel je vse fante v okolici, a nobeden mu ni bil dovolj dober za zeta presodil, ocenil; ekspr. če bi ga zalotil, bi mu preštel kosti, rebra bi ga zelo pretepel; ekspr. kuga je zelo preštela prebivalstvo mu prizadela veliko številčno izgubo; šalj. gospodinja je piščancem že preštela ure sklenila, da jih bo kmalu zaklala; ekspr. kdo bi lahko preštel zvezde zvezd je zelo veliko; ekspr. poslušalce bi bil lahko na prste preštel bilo jih je zelo malo; to bo narejeno, kot bi do pet preštel zelo hitro; tako je suh, da bi mu lahko preštel vse kosti, vsa rebra zelo je suh; kobilic je toliko, da se jih ne da prešteti zelo veliko ◊ voj. na pare preštej se kot povelje ob klicanju besed prvi, drugi se pripravi za nadaljnjo (drugačno) razvrstitev preštét -a -o: listki so že prešteti ∙ ekspr. moji dnevi so prešteti kmalu bom umrl ♪
  2.      pretánjšan  -a -o prid. (ȃ) knjiž., redko 1. lep, izbran: pretanjšani barvni kontrasti 2. zelo občutljiv, izostren: pretanjšan posluh ♪
  3.      pretočíti  -tóčim dov. (ȋ ọ́) s točenjem spraviti kaj tekočega v drugo posodo: pretočiti vino iz soda v steklenice / pretočiti kis skozi cedilo ● pretočiti kri za domovino preliti; ekspr. za njim so pretočili veliko solz so veliko jokali, žalovali; knjiž., ekspr. pretočiti svoja občutja v verze izraziti, izpovedati jih v verzih pretočíti se 1. tekoč preiti na drugo mesto: voda se je pretočila iz enega rezervoarja v drugega / pesek v peščeni uri se je pretočil 2. knjiž., ekspr. razširiti se, preiti: silna moč se je pretočila od moža do moža; njegova volja se je pretočila v poslušalce pretóčen -a -o: izmeriti količino pretočenega goriva; vino je pretočeno ♪
  4.      prevájanje  -a s (ā) glagolnik od prevajati: lotiti se prevajanja; vaditi se v prevajanju; prevajanje strokovnih, umetniških besedil; prevajanje iz slovenščine v angleščino / knjiž. konsekutivno prevajanje pri katerem prevajalec posluša govornika in prevaja uporabniku zaporedno si sledeče in s premori ločene dele besedila; simultano prevajanje pri katerem prevajalec posluša govornika in sproti prevaja uporabniku / prevajanje dražljajev; prevajanje električnega toka ◊ elektr. prirejanje uporabnikovega programa za računalniško obdelavo ♪
  5.      prevarljív  -a -o prid. (ȋ í) 1. ki (rad) prevara: prevarljiv človek / prevarljive besede 2. ki se da prevarati: lahko prevarljivi poslušalci ♪
  6.      prezahtéven  -vna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) preveč zahteven: prezahtevni bralci, poslušalci / knjiž. to je zame prezahtevno delo ♪
  7.      prídiga  -e ž (í) 1. rel. govorno podajanje vsebinsko zaokrožene verske snovi: poslušati pridigo; molitev pred pridigo / nedeljska pridiga; pridiga na gori Kristusov govor, ki vsebuje povzetek krščanskega moralnega nauka // besedilo za tako podajanje: knjiga pridig 2. ekspr. (vsiljivo) dajanje naukov: vse pridige nič ne pomagajo; le obdrži svojo pridigo zase // opominjanje, oštevanje: za vsak prestopek je moral poslušati pridigo; zaslužil si pridigo ♪
  8.      prídiganje  -a s (í) glagolnik od pridigati: maševanje in pridiganje / težko poslušam njeno pridiganje ♪
  9.      prídigar  -ja m (í) 1. rel. duhovnik, ki pridiga: poslušati pridigarja / biti dober pridigar znati dobro pridigati // v protestantskem okolju kdor poklicno ali nepoklicno pridiga: popotni pridigar; izgon protestantskih pridigarjev; Dalmatin je dobil službo pridigarja v Ljubljani 2. ekspr., s prilastkom kdor se zavzema za kako idejo, nazor: ideološki pridigarji; biti pridigar morale; pridigar proti alkoholizmu ● ekspr. poznali so ga, da je pridigar da rad (vsiljivo) daje nauke ♪
  10.      prídigati  -am nedov. (í) 1. rel. govorno podajati vsebinsko zaokroženo versko snov: pridigati pri nedeljski maši / pridigati proti vražam 2. ekspr. zavzemati se za kako idejo, nazor: pridigati moralo; pridiga poštenost, sam pa goljufa 3. ekspr. (vsiljivo) dajati nauke: ta človek rad pridiga; ne boj se, ne bom ti pridigal / zdravniki zaman pridigajo, da je kajenje škodljivo opominjajo ● ekspr. pridigati gluhim ušesom prepričevati ljudi, ki se ne dajo prepričati pridigajóč -a -e: poslušati pridigajočega duhovnika ♪
  11.      pridržáti  -ím dov. (á í) 1. s prijemom krajši čas ohraniti v določenem položaju, na določenem mestu: pridržal mu je konja, da je razjahal; pridržal mu je streme; pridržal je voz, da se ne bi prevrnil / pridržati šal z brado / pridržati predmet k luči podržati; pridržati komu vrata držati krajši čas odprta / prijel ga je za roko in jo pridržal 2. narediti, da kdo za krajši čas ostane na določenem mestu; zadržati: pridržali so ga čez noč; pridržali so jih na kosilu; hotel je že oditi, pa so ga še malo pridržali 3. obdržati: nekaj stvari iz paketa je pridržal zase, drugo je razdelil / posestvo je prepustil sinu, sadovnjak (si) je pa pridržal / po stavki so odpustili večino delavcev, le nekaj so jih pridržali / pridržali so ga na postaji milice, v bolnici 4. krajši čas ne narediti tega, kar izraža določilo: pridržati dih; pridržal je korak in poslušal; pridržati smeh ● zastar. pridržati pozornost poslušalcev ohraniti; nar. tu pridrži pot iz soteske vodi, pelje pridržáti si jur. zagotoviti si določeno pravico zlasti pri dogovoru, pogodbi: pridržati si nadzorstvo, služnost ∙ ekspr. on si vedno pridrži zadnjo besedo vedno uveljavi svoje mnenje; pisar. pridržali so si pravico odgovoriti pozneje niso hoteli odgovoriti takoj pridržán -a -o: pridržan dih; pridržane pravice; odločitev je pridržana sodišču ∙ knjiž. govoriti s pridržanim glasom tihim; knjiž. to je bilo pridržano njegovim očem tega on ni videl, spoznal ♦ mat. pridržana decimalka decimalka, ki se pri krajšanju decimalnega števila še ohrani; zal. vse pravice pridržane opomba v tiskanem delu, ki opozarja na nosilca avtorskih pravic; prisl.: pridržano govoriti ♪
  12.      prihúliti se  -im se dov. (ú ū) pritajiti se, sključiti se: prihulila se je k tlom in napeto poslušala / prihulil se je v gostem robidovju // pritajeno, sključeno priti: lisica se je prihulila do kokošnjaka / pozno ponoči sva se prihulila na most prihúliti knjiž., redko skloniti, upogniti: bik je prihulil glavo / zapihal je veter in prihulil suho travo prihúljen -a -o 1. deležnik od prihuliti se: prihuljena drža 2. ekspr. neodkrit, neiskren: prihuljen človek / prihuljen pogled; prisl.: prihuljeno hoditi, se smejati ♪
  13.      prijéti  prímem dov., prijél; nam. prijét in prijèt (ẹ́ í) 1. narediti, da je kaj tesno obdano s prsti, dlanjo: prijeti skodelico; prijeti za ročaj; film primemo na robovih; močno, trdno prijeti / prijela jo je za ramo; prijela sta se za roke in odšla; prijeti se za želodec / prijeti s prsti, z roko // narediti, da je kaj tesno obdano s prsti, dlanjo zaradi kakega namena, dela: učila ga je, kako naj prime čopič, dleto; ni znal prijeti žage; spretno je prijel za vajeti, veslo / fant je prijel dekle okoli pasu // narediti, da je kaj tesno obdano s prsti, dlanjo, da se ohranja v določenem položaju, na določenem mestu: primi lestev, sicer bo padla / kot klic za ščuvanje psa primi ga 2. s prijemom narediti, da kaj pride h komu: prijel je kozarec in nazdravil / primi otroka vzemi ga v naročje / žerjav je prijel cev in jo dvignil na stavbo 3. narediti, da je kaj tesno obdano z deli česa: prijeti s kleščami / ker ni bil pazljiv, ga je prijela slamoreznica; jermen je prijel delavca za roko // priti v tesen stik z deli česa: ta del ključa prime v ključavnico 4. s pritiskanjem na kaj onemogočiti (enakomerno) gibanje česa: jermen je nekaj prijelo, zato neenakomerno teče 5. trdno se namestiti v podlago: cepin v mehkem snegu ni prijel; sidro je dobro prijelo; deska je trhla, zato žebelj ne prime 6. odvzeti komu prostost: miličniki so prijeli nevarnega zločinca; morilca so že prijeli 7. ekspr. začeti delati: ko je prišla domov, ni vedela, kje bi prijela; vsi bodo morali prijeti, toliko je dela / na polju je treba spomladi krepko prijeti // z glagolskim samostalnikom, v zvezi z za izraža nastop opravljanja dela, opravila, kot ga določa samostalnik: če je treba, zna prijeti za delo; jeseni bom moral bolj prijeti za učenje // s širokim pomenskim obsegom, v zvezi z za izraža nastop dejanja, kot ga določa sobesedilo: spet bo treba prijeti za knjige; odkar se je vrnil, ni več prijel za kopito ni več čevljaril; treba bo prijeti za kramp, rovnico začeti fizično delati; prijeti za orožje, puško začeti se bojevati; pripraviti se na boj; pisatelj je spet prijel za pero začel pisateljevati, pisati 8. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop telesnega, duševnega stanja, kot ga določa samostalnik: prijelo me je močno hrepenenje; ob očitkih jo je prijela jeza; v zakajenem prostoru ga je prijel kašelj; prijel jo je krč; otroka je prijel spanec, zato je siten; včasih me prime trma // izraža nastop razpoloženja, kot ga določa sobesedilo: kaj te je prijelo, da si tako vesel; brezoseb. kadar ga je prijelo, je samo sitnaril / brezoseb. prijelo me je, da bi odšel rad bi odšel 9. ekspr. odločno, z grožnjami izraziti nezadovoljstvo s kom zaradi njegovega negativnega dejanja, ravnanja: prijel ga je zaradi kraje; otroka bo treba prijeti, ker se preveč potepa // zahtevati od koga, da kaj pove, naredi: primite ga, kje je dobil denar / kje si hodil tako dolgo, ga je prijela / prijel jih bo, naj mu vrnejo denar; otroke bo treba malo bolj prijeti z njimi bo treba začeti bolj neprizanesljivo ravnati 10. žarg. začeti učinkovati, delovati: po nekaj minutah je injekcija prijela / lepilo je slabo prijelo zlepilo; trajna ji je kar preveč prijela skodrala lase; pri tem bolniku morfij ne prime več ni več učinkovit 11. rib. vzeti vabo: postrv je prijela; pren. zelo se je trudil, vendar dekle ni prijelo ● pog. kaj te je prijelo zakaj tako ravnaš; zakaj si storil to nepremišljeno dejanje; ekspr. zapustil je delo, kadar ga je prijela kaka muha kadar se mu je zahotelo; kadar ni bil zadovoljen; ekspr. njegova odkritosrčnost je poslušalce prijela ganila, prevzela; pog. ko se je sklonila, jo je prijelo v hrbtu je začutila krčevito, sunkovito bolečino; star. zvečer jo je prijelo dobila je (porodne) popadke; ekspr. potico je v pečici kar preveč prijelo zapeklo; publ. razpravljavec je prijel vprašanje z drugega stališča začel obravnavati; ekspr. prijeti koga za besedo zahtevati, da obljubo izpolni; pog. ne prime za nobeno delo noče delati; ekspr. za glavo se je prijel, ko je izvedel resnico bil je (neprijetno) presenečen, začuden; pog., ekspr. prijeti koga za jezik zahtevati, da izrečeno mnenje dokaže ali prekliče; ekspr. prijeti bika za roge odločno se lotiti težkega, zahtevnega dela; ekspr. treba ga bo prijeti za ušesa kaznovati ga s potegljaji za uhelj; kaznovati ga sploh; evfem. otroka je nekam prijelo opraviti mora malo, veliko potrebo; ekspr. tako laže, da bi lahko prijel zelo; ekspr. doma so jo precej na kratko prijeli ne dovolijo ji, da bi delala, ravnala, kakor bi hotela; preg. kdor za smolo prime, se osmoli ◊ čeb. hoja je že prijela začela mediti; lov. prijeti sled najti sled in iti po njej prijéti se 1. položiti prste, roke tesno okrog koga, česa, da se prepreči ločitev: otrok se je prijel ograjice, matere okoli vratu; prijel se je je kot klop / prijeti se matere za krilo 2. podpreti se, opreti se s prijemom česa: primi se naslonjala, da ne padeš; veja, za katero se je prijel, se je zlomila; dobro se primi / žena se ga je prijela za roko in sta šla 3. pojaviti se tesno okrog česa: obleka se preveč prime telesa 4. ob dotiku s kako stvarjo ostati na njej: blato se prime čevljev; žvečilni gumi se mu je prijel na rokav; potni lasje so se prijeli čela; seme trav se je prijelo nogavic / zaradi pomanjkanja tekočine se je jed prijela dna posode; riž se rad prime / belež, omet se je dobro prijel 5. začeti rasti, pognati korenine: mlado drevo se je prijelo; rožmarin se težko prime / pog. presajena koža se je prijela prirasla 6. ekspr., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža začetek dejanja, dejavnosti, kot jo določa samostalnik: prijeti se čebelarjenja, študija; treba se bo prijeti kakega dela // s širokim pomenskim obsegom izraža nastop dejanja, kot ga določa sobesedilo: prijeti se kamnoseštva; prijeti se kmetije začeti (pridno, resno) kmetovati; spet se bom prijel knjig jih začel brati, študirati ● ekspr. vsaka bolezen se ga prime zelo je dovzeten za bolezni; otroka se je prijela gripa zbolel je za gripo; ekspr. prijelo se ga je ime Jirs začeli so ga imenovati; rekli so mu; evfem. njega se rado kaj prime krade; ekspr. nobena krogla se ga ne prime ga ne zadene, rani; ekspr. noben nasvet se je ne prime ga ne upošteva; ekspr. pijača se ga je hitro prijela hitro se je opil; pog. sonce se vas je lepo prijelo lepo ste ogoreli; prijeti se vsake bilke oprijeti se; pog. toliko dela imam, da ne vem, česa bi se prej prijel zelo veliko dela imam; pog. primi se dekleta, če ti je všeč pridobi si njeno ljubezensko naklonjenost; pog. v šoli se jih ni nič prijelo nič si niso zapomnili, se naučili prijémši star.: prijemši ga za roko, sta šla prijét -a -o: prijete ljudi so kmalu izpustili; prijeta rastlina ♪
  14.      prilagájati  -am nedov. (á) delati, da kaj dobi potrebne lastnosti, značilnosti glede na lastnosti, značilnosti česa: naselja je treba prilagajati pokrajini / svoje nazore je prilagajal nazorom drugih; glasovi se prilagajajo glasovnemu okolju // delati, da ustreza komu, čemu: prilagajati mišljenje, ravnanje okoliščinam; prilagajati zakone novim razmeram / radio in televizija morata prilagajati svoj program poslušalcem prilagájati se dobivati potrebne lastnosti, značilnosti glede na okoliščine, navadno zaradi obstoja: živa bitja se prilagajajo spremenjenim življenjskim razmeram; po barvi se prilagajati okolici; hitro, postopno se prilagajati; prilagajati se na mraz, vročino // usklajevati svoje vedenje, ravnanje, mišljenje s kom, čim: zna se prilagajati in posnemati; z lahkoto sta se prilagajala drug drugemu; v tej starosti se je težko prilagajati novim ljudem / prilagajati se času, okolju; hitro se prilagajati novemu // sprejemati in upoštevati družbene ali skupinske norme: priseljenci so se postopoma prilagajali domačinom; družbeno, kulturno se prilagajati / pisatelj se ne sme nekritično prilagajati okusu bralcev ga sprejemati, upoštevati ● publ. topništvo se je moralo hitro prilagajati, sicer bi streljalo na lastne vojake ustrezno spreminjati svoje položaje ♪
  15.      prilizovánje  -a s (ȃ) glagolnik od prilizovati se: prilizovanje očetu / molče poslušati prilizovanje priliznjeno govorjenje ♪
  16.      pripóved  -i ž (ọ̑) 1. kar kdo pripoveduje: poslušati prijateljevo pripoved; pripoved o nesreči je vse pretresla; vsebina pripovedi / njegova pesnitev je pripoved o vojni / pripoved se začenja v prejšnjem stoletju zgodba // lit. literarno, navadno prozno besedilo, ki sporoča potek dogajanja: kot otrok je rad poslušal bajke, pravljice in druge pripovedi; v knjigi je izšlo deset krajših pripovedi / panoramska pripoved pripoved, v kateri so osebe, čas in prostor opisani v velikem, širokem obsegu; scenska pripoved; pripoved v nadaljevanjih 2. glagolnik od pripovedovati: končati pripoved; med njegovo pripovedjo so vsi molčali ♪
  17.      pripovedoválec  -lca [u̯c] m (ȃ) 1. kdor kaj pripoveduje: pripovedovalec je umolknil; pripovedovalec in poslušalci / ljudski pripovedovalec ♦ lit. literarna oseba, ki dogajanje v pripovednem delu jezikovno uresničuje 2. zastar. pripovednik, pisatelj: slovenski pripovedovalec Jurčič; pesniki in pripovedovalci ♪
  18.      pripovedovánje  -a s (ȃ) 1. glagolnik od pripovedovati: med pripovedovanjem se je zmračilo; pripovedovanje doživetij; potreba po pripovedovanju; pripovedovanje in poslušanje 2. kar se pripoveduje: pripovedovanje ga je prevzelo; poznati koga iz pripovedovanja, po pripovedovanju znancev; zanimivo pripovedovanje / pripovedovanje te literarne osebe obsega celo poglavje ♪
  19.      pripovedováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, da kdo kaj izve, se s čim seznani a) z govorjenjem: pripovedovati komu vsebino filma; tudi nam je pripovedoval, da je videl nekoga; pripovedovati o izletu, sliki, svojem strahu; počasi, razločno, tiho pripovedovati b) z jezikovnimi sredstvi: v pismu pripoveduje tudi o izletu; ta pisatelj pa zna zanimivo, ekspr. napeto pripovedovati / tako pripoveduje stara kronika; roman pripoveduje o dveh mladih ljudeh v času vojne c) s čim sploh: slikarji naivci radi pripovedujejo / njegove fotografije pripovedujejo o kmečkem delu; zgodovina nam pripoveduje drugače // z govorjenjem posredovati določeno besedilo: pripovedovati pravljice in deklamirati pesmi; pripovedovati na pamet / po radiu pripovedovati zgodbe za otroke 2. nav. 3. os. širiti kaj, navadno s pripovedovanjem: ni prav, da pripovedujete take stvari / pripovedujejo, da se bodo podražila živila; pripoveduje se, da je bilo veliko mrtvih 3. nav. 3. os., ekspr. biti zunanji izraz, znamenje česa: še razvaline so pripovedovale o nekdanji slavi; vse na njem je pripovedovalo, da se mu dobro godi ● ekspr. pripoveduj to komu drugemu tega ti ne verjamem; ekspr. pripovedovati kaj gluhim ušesom prepričevati ljudi, ki se ne dajo prepričati pripovedováje knjiž.: pripovedovaje mu o svojih mladostnih doživetjih, je pozabljal na bolezen pripovedujóč -a -e: pripovedujoč to v narečju, je zabaval vse; pripovedujoči tujec je utihnil; njegovo pisanje je bolj izpovedujoče kot pripovedujoče; prisl.: muz. pripovedujoče označba za izraz izvajanja recitando; sam.: prekiniti pripovedujočega pripovedován -a -o: roman, pripovedovan v prvi osebi; poslušati že večkrat pripovedovano dogodivščino; sam.: dvomiti o resničnosti pripovedovanega ♪
  20.      pripráviti  -im dov. (á ȃ) 1. s širokim pomenskim obsegom narediti, da kaj ima vse potrebno, je v primernem stanju za kak namen: pripraviti mizo za kosilo, sobo za goste; pravilno pripraviti meso za pečenje; pravočasno pripraviti oder za predstavo; skrbno pripraviti mesto za obrambo / duševno in telesno pripraviti športnike na tekmovanje; pripraviti se za boj / učenec se danes ni pripravil naučil / pripravi kovčke, jutri odpotujemo daj, zloži vanje osebne stvari za potovanje; pripraviti puško na strel dati jo v položaj za streljanje // narediti, da pride kaj na določeno mesto za kak namen: pripravite papir in svinčnik; pripraviti vse potrebno za čaj; pripravila mu je večerjo na mizo; pripraviti otroku copate pred posteljo 2. s širokim pomenskim obsegom z določenim namenom narediti, da kaj nastane: pripraviti krmišča za divjad; pripraviti tujcu ležišče na klopi ob peči / pripraviti limonado; pripraviti prežganko iz masti in moke; nahitro jim je pripravila večerjo; za kosilo je pripravila zrezke / pripraviti govor sestaviti ga; pripraviti načrt; nekdaj so opremo pripravili doma naredili, izdelali; pripravili so jim zasedo, pa so se je izognili naredili, postavili / za reševalce križank so pripravili lepe nagrade 3. narediti vse potrebno za nastop, uresničitev česa: pripraviti beg do najmanjših podrobnosti; obisk so skrbno pripravili / pripravili so gostijo, pa povabljenih ni bilo // z dejavnostjo zavestno narediti, da se kaj uresniči: pripraviti demonstracije; v operi so prejšnjo sezono pripravili pet premier / pripravili ste nam lep družabni večer 4. narediti, da pride kdo v primerno duševno stanje pred nastopom česa: pripraviti koga na žalostno novico; pripraviti otroke na težave; pripraviti otroka na vstop v šolo; na srečanje se je pripravila, da je ne bi preveč prizadelo 5. narediti, doseči, da kdo kaj naredi, dela: pripraviti koga do podpisa sporazuma; pripraviti konje v dir; nihče ga ne pripravi, da bi delal / ti pomisleki so ga pripravili do tega, da je vse še enkrat premislil // narediti, da pride kdo v stanje, kot ga določa samostalnik: pripraviti koga k zavesti, ekspr. k pameti; pripraviti koga v zadrego / le kam bo pripravilo njegovo popivanje vso družino 6. ekspr., v zvezi z ob narediti, povzročiti, da kdo česa nima več: pripraviti koga ob denar; s popivanjem je pripravil otroke ob dom / pripraviti koga ob čast, pogum; še ob zdravje bi se pripravil, če bi ostal tam ● ekspr. tako predstavo mu bom pripravila, da bo pomnil tako ga bom oštela; pripraviti komu presenečenje presenetiti ga; ekspr. pripravite ušesa, da ne boste česa preslišali bodite pozorni, dobro prisluhnite; pripraviti koga na smrt v krščanskem okolju podeliti mu zakramente; ekspr. pritožil se bom, le pripravi se izraža grožnjo; kar si boš pripravil, to boš pospravil tvoje prihodnje življenje je odvisno od tvojih dejanj pripráviti se z glagolskim samostalnikom, navadno v zvezi s k izraža nastop opravljanja dela, opravila, kot ga določa samostalnik: komaj se je pripravila k šivanju, so jo že zmotili; težko se pripravi k delu / ne pripravim se, da bi ti pisal priprávljen -a -o 1. deležnik od pripraviti: za vsako stvar ima pripravljen izgovor; oprostite, tovariš profesor, danes nisem pripravljen; duševno, telesno pripravljen 2. v povedni rabi, z nedoločnikom izraža, da osebek hoče kaj storiti: ko je videl, da ni pripravljen govoriti, ni več spraševal; to zgodbo je pripovedoval vsakomur, ki ga je bil pripravljen poslušati / ekspr. koliko ste pripravljeni odšteti za darilo / tovarna je pripravljena prispevati del sredstev ● pozor, pripravljeni, zdaj izraža opozorilo, da bo sledil znak za začetek, izvršitev določenega dejanja; ekspr. pripravljen sem priseči, da je vse to res trdno sem prepričan; evfem. bodite pripravljeni na vse, oče je slab pričakujte, da lahko umre ♪
  21.      priségati  -am nedov. (ẹ̄) 1. na določen način dajati zagotovilo o resničnosti v postopku izpovedanega: priče prisegajo / nekdaj prisegati na boga, meč / ekspr. prisegal je, da se ne šali zagotavljal / dov., kot podkrepitev prisegam, da je res 2. javno, po določenem postopku obljubljati ravnati se po načelih, navedenih v izjavi; slovesno izjavljati: včeraj so prisegali novi sodniki 3. ekspr. trdno obljubljati: prisegati zvestobo domovini; prisegala sta si prijateljstvo ● ekspr. ne bi prisegal na njegove besede ne zaupam mu popolnoma; ekspr. nekateri so prisegali na njegovo ime zelo so ga cenili, spoštovali prisegajóč -a -e: poslušal ga je, slepo prisegajoč na njegove besede ♪
  22.      prisíljenec  -nca m (ȋ) 1. kdor je prisiljen kaj biti, delati: mnogi so se naveličali to poslušati, zlasti prisiljenci, kot sem bil jaz 2. redko vsiljivec, nadležnež: hotel je odpraviti prisiljenca, a se ni dal 3. nekdaj kdor mora po prestani kazni delati v prisilni delavnici: izpustiti prisiljenca na svobodo ♪
  23.      prislúhniti  -em dov. (ú ȗ) 1. začeti pazljivo poslušati: ko je slavec zapel, je prisluhnil; imel je tako lep glas, da so prisluhnili tudi tisti, ki so se prej pogovarjali; prisluhniti petju kukavice; prisluhnil je, odkod prihaja glas; ob tem imenu je prisluhnil; pren. prisluhnila je vase, kaj ji govori srce // nedov. s poslušanjem dojemati, zaznavati vsebino česa; poslušati: vsak večer je skrivaj prisluhnila petju fantov / publ. ob osmih bomo pol ure prisluhnili klavirski glasbi bo na programu klavirska glasba 2. začeti pazljivo, napeto čakati na glasove, zvoke: vstal je, da bi govoril. Vsi so prisluhnili; potrkala je in prisluhnila / prisluhniti k vratom, proti vratom, v vežo; knjiž. oprezoval je in večkrat prisluhnil v noč 3. knjiž. pokazati zanimanje, razumevanje za kaj: prisluhniti potrebam delovnih ljudi; prisluhniti stiski, željam koga / pisatelj je prisluhnil ljudski duši se vživel vanjo; njegovi umetniški moči je prisluhnila vsa glasbena javnost postala pozorna nanjo // upoštevati pri svojem ravnanju: arheologi so prisluhnili ljudskemu izročilu in odkrili sledove rimske ceste; napačno je, če ne prisluhnemo razvoju; prisluhniti zahtevam tržišča / založba je prisluhnila naročnikom in knjigo ponatisnila ♪
  24.      prisluškoválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor prisluškuje: govorila sta brez prisluškovalca; prisluškovalec za vrati / bil je prisluškovalec proti svoji volji nehote je moral poslušati / knjiž. tankočuten prisluškovalec ljudem, rodni zemlji // kdor zbira podatke s poslušanjem mnenja ljudi: postati prisluškovalec; prisluškovalec tuje države; prisluškovalci, konfidenti in denuncianti ♪
  25.      prisluškoválnica  -e ž (ȃ) prostor za prisluškovanje: tiho je sedel v prisluškovalnici / ekspr. ni vedel, ali naj odide ali naj ju posluša iz svoje nenavadne prisluškovalnice ♪

   293 318 343 368 393 418 443 468 493 518  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA