Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

poslov (214-238)


  1.      nèkontrolíran  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni kontroliran: nekontrolirano delo, poslovanje / publ. po še nekontroliranih podatkih so se čete morale umakniti nepreverjenih / čakali so ga še nekontrolirani računi / publ. nekontroliran položaj v državi / ekspr. obžaloval je svoje nekontrolirane besede nepremišljene ♪
  2.      nèlojálen  -lna -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni lojalen: nelojalen državljan; biti nelojalen do države / knjiž. nelojalen sodelavec / knjiž. nelojalna reklama ♦ ekon. nelojalna konkurenca konkurenca, ki ni v skladu s pravnimi predpisi, poslovnimi običaji in poslovno moralo nèlojálno prisl.: nelojalno ravnati ♪
  3.      nèmorála  -e ž (ȅ-ȃ) kar je nasprotno, drugačno od morale: javna nemorala / to je izraz poslovne nemorale / preganjati nemoralo; zavajati v nemoralo ♪
  4.      nènadzorován  -a -o prid. (ȅ-á) ki ni nadzorovan: nenadzorovano delovanje, poslovanje / nenadzorovan prehod čez most / nenadzorovani otroci / knjiž. napravil je nenadzorovano kretnjo sproščeno, neprisiljeno ♪
  5.      nèpísan  -a -o prid. (ȅ-í) ki ni pisan, ni zapisan: pisano in nepisano leposlovje // nav. ekspr. ki se uveljavlja z navado: nepisani zakoni; nepisana pravila ♪
  6.      nèpozóren  -rna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) ki mu manjka pozornosti: biti nepozoren do staršev // nepazljiv: nepozorni gledalci so to podrobnost prezrli / knjiž. nepozorno poslovanje malomarno ♪
  7.      nèpravílen  -lna -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni pravilen: nepravilen nos; imeti nepravilen obraz / nepravilna drža, rast; nepravilna oblika česa; nepravilna prehrana / nepravilno utripanje srca neenakomerno / saditi v nepravilnih razdaljah neenakih / nepravilen postopek; nepravilno poslovanje, ravnanje // evfem. napačen, zmoten: nepravilni rezultati, zaključki; dati nepravilne informacije / nepravilni podatki ◊ lingv. nepravilni glagoli glagoli, ki nimajo sistemske spregatve; lov. nepravilni deseterak deseterak, ki ima na enem rogu pet, na drugem pa manj odrastkov nèpravílno prisl.: nepravilno razlagati določbe; nepravilno ocenjeno delo; sam.: vsi so videli v tem nekaj nepravilnega ♪
  8.      nèpravílnost  -i ž (ȅ-ȋ) lastnost, značilnost nepravilnega: nepravilnost rasti / nepravilnost postopka, ravnanja // evfem. napaka, pomanjkljivost: na stavbi so odkrili precej nepravilnosti; odpraviti nepravilnosti v poslovanju / v članku so razne nepravilnosti neresnične, netočne navedbe ♪
  9.      nèracionálnost  -i ž (ȅ-ȃ) knjiž. negospodarnost, neekonomičnost: neracionalnost porabe denarja; neracionalnost v proizvodnji zmanjšuje poslovni uspeh ♪
  10.      nèrédnost  -i ž (ȅ-ẹ́) značilnost nèrédnega: nerednost pouka / nerednosti v poslovanju ♪
  11.      nèrentabílen  -lna -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni rentabilen: nerentabilna proizvodnja; nerentabilno poslovanje / ukiniti nerentabilne železniške proge; velike ladje so pogosto nerentabilne / izbral si je precej nerentabilen poklic nèrentabílno prisl.: nerentabilno investirati, poslovati ♪
  12.      nèskŕben  -bna -o prid. (ȅ-ŕ ȅ-r̄) ki mu manjka skrbnosti, vestnosti: neskrben delavec / neskrbno poslovanje nèskŕbno prisl.: neskrbno oblečen ♪
  13.      nèsolídnost  -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost nesolidnega: obrtniška, poslovna nesolidnost / nesolidnost izdelkov ♪
  14.      nèstrokovnjáštvo  -a s (ȅ-ȃ) slabš. nestrokovno opravljanje kakega dela: nestrokovnjaštvo in površnost v poslovanju bi imela hude posledice ♪
  15.      nèstrokóvnost  -i ž (ȅ-ọ̄) lastnost, značilnost nestrokovnega: nestrokovnost izražanja v razpravi zmanjšuje njeno vrednost / odpravljati nestrokovnost v poslovanju ♪
  16.      nèuspéšnost  -i ž (ȅ-ẹ́) lastnost, značilnost neuspešnega: neuspešnost pogajanj / neuspešnost prošnje / poslovna neuspešnost ♪
  17.      nèvésten  -tna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) ki mu manjka vestnosti, natančnosti: površen, nevesten delavec / nevestno poslovanje ♪
  18.      nèzvestôba  -e ž (ȅ-ó) kar je nasprotno, drugačno od zvestobe: zakonska nezvestoba; nezvestoba v ljubezni; merila o zvestobi in nezvestobi / odpustiti možu nezvestobo / ekspr. poslovna nezvestoba kršitev obveznosti ♪
  19.      nocój  prisl. (ọ́) v noči ali večeru a) ki je, še traja: nocoj mu je boljše; samo nocoj še potrpi; odloži za nocoj skrbi b) ki bo prišel: nocoj bo poslovilna večerja; za nocoj je obljubil, da pride; star. nocoj to noč odrinemo c) ki je minil: nocoj je že spet pil; prav nocoj so se posveti končali ♪
  20.      nónstòp  in nón stòp -ôpa m (ọ̑-ȍ ọ̑-ȏ) 1. poslovanje v trgovinah, delavnicah brez opoldanskega odmora: vpeljati nonstop 2. šport. zadnji trening pred tekmovanjem v smuku: nastopiti na nonstopu; neskl. pril.: nonstop trgovina; nonstop poslovanje; prisl.: trgovina posluje nonstop; odprto (je) nonstop / ekspr. teleprinterji so delali nonstop podnevi in ponoči ♪
  21.      normálije  -lij ž mn. (á ȃ) jur., nekdaj uradni predpisi, odločbe za poslovanje, organizacijo (nižjih) organov državne uprave, šolstva, železnic: držati se normalij / normalije za srednje šole // zbirka takih predpisov, odločb ♪
  22.      nôvoporočèn  in nôvo poročèn -êna -o prid. (ō-ȅ ō-é) pravkar ali pred kratkim poročen: poslovil se je od novoporočene hčere ♪
  23.      obdržáti  -ím dov. (á í) 1. narediti, da kaj ne gre iz prijema, se ne oddalji: ujel je konja za povodec in ga obdržal; obdržal ga je, čeprav se mu je z vso silo trgal iz rok; obdržati z rokami, zobmi / pajčevina je muho komaj obdržala / hotel mu je izbiti palico iz rok, vendar jo je obdržal // ne prenehati držati oprijeto z roko ali s kakim delom telesa: med govorom je obdržal kozarec (v roki) / nahrbtnik je obdržal na rami; sedla je in obdržala košaro v naročju // ne odložiti, ne sleči: klobuk je obdržal na glavi; v sobi je bilo hladno, zato je plašč kar obdržala ostala oblečena v plašč 2. narediti, da kaj ne preneha biti v določenem položaju, na določenem mestu, kljub delovanju nasprotne sile: komaj ga je obdržal, da se ni zgrudil; z vsemi močmi so voz le obdržali / podpore so obdržale drevo pokonci / obdržati vozilo na cesti narediti, da ne zdrkne s ceste; obdržati čoln na vodi narediti, da se ne prevrne, potopi; obdržati se na površini // narediti, da kaj ne preneha biti v določenem položaju, na določenem mestu sploh: dvignil je puško nad glavo in jo tako obdržal / obdržati roke na hrbtu, nogo na pedalu / med plavanjem obdržati glavo nad vodo; obdržati roko iztegnjeno 3. narediti, da kaj ne preide k drugemu, drugam: eno lopato je obdržal, drugo pa dal drugemu; prtljago je oddal v garderobo, plašč pa obdržal / obdržati sliko za spomin / kužka, ki so ga našli, so obdržali / zaradi revščine niso mogli vseh otrok obdržati doma niso mogli vsi otroci živeti, bivati doma // narediti, da kaj ne preide v last drugega: posestvo je zapustil sinu, le sadovnjak je obdržal / po mirovni pogodbi so obdržali velik del ozemlja // ne prenehati razpolagati s čim: obdržati funkcijo; obdržati pravico do odškodnine; obdržati službo 4. s svojo voljo, vplivom narediti, da kdo ne preneha biti a) na določenem mestu: obdržali so ga v bolnici, zaporu; ni ga mogla več obdržati doma, preveč ga je mikala gostilna; ekspr.: tujina ga ni mogla obdržati; tu me ne bi obdržali niti na vrvi b) v določenem odnosu: obdržati moža, prijatelje; obdržati (si) naročnike, odjemalce 5. ne prenehati a) opravljati kako dejavnost: obdržati gostilno, obrt b) uporabljati: obdržati stare ladje v prometu; obdržati latinico / obdržati predpise ne jih odpraviti / obdržati družinske navade c) gojiti: obdržati le nekatere vrste hrušk 6. rešiti, obvarovati (pred propadom): posestva v spremenjenih gospodarskih razmerah ni mogel obdržati; podjetje se je kljub krizi obdržalo; kot kovač se ni mogel obdržati; obdržati se brez tuje pomoči // ne prepustiti nasprotniku, sovražniku: obdržati postojanko; mesto se je kljub dolgotrajnemu obleganju obdržalo ♦ šah. obdržati figuro 7. narediti, da kaj ostane nespremenjeno: obdržati prvotni vrstni red, začetni tempo // z oslabljenim pomenom s svojo dejavnostjo narediti, da kaj ne preneha biti v določenem stanju: obdržati koga pri volji; obdržati moštvo v kondiciji; obdržati živino zdravo // z oslabljenim pomenom izraža, da lastnost, značilnost, kot jo določa samostalnik, ne preneha biti, obstajati: obdržati barvo; obdržati ravnotežje; obdržati vitkost 8. ekspr., v zvezi obdržati v glavi, v spominu zapomniti si: vseh telefonskih številk ne more obdržati v glavi; ta dogodek sem obdržal v spominu 9. v zvezi obdržati zase, v sebi ne povedati, ne zaupati drugemu: obdržati novico, poslovne skrivnosti zase; ni mogel obdržati v sebi, kar je čutil ● obdržati kontrolo nad čim ne prenehati kontrolirati kaj; obdržati korak s kom ne zaostati za njim; ekspr. ti svoje nasvete kar zase obdrži nočem tvojih nasvetov; pog. nobene stvari ne more več obdržati v sebi vse izbruha; ekspr. obdržati vajeti v svojih rokah ne izgubiti možnosti za odločanje o čem, za vodenje česa obdržáti se 1. kljub ogroženosti ne prenehati biti, obstajati: takšna rastlina se v naravi ne bi mogla obdržati; sreča je, da so se med vojno obdržali / združili so se, da bi se obdržali na tržišču / pog.: hrastovo listje se obdrži na drevju do pomladi ostane; most se je obdržal do danes; sneg se ni dolgo obdržal je kmalu skopnel // ne prenehati biti zanimiv, pomemben: le malokatero njegovo delo se je obdržalo; stoična filozofija se je dolgo obdržala // pog. ostati uporaben, ohraniti se: taki izdelki se obdržijo samo na suhem; jabolka so se obdržala, hruške so pa zgnile 2. oprijemajoč se česa ne prenehati biti kje: obdržati se na konju, veji; prijel je za drog in se komaj obdržal 3. ne spremeniti se: cene se bodo obdržale; vreme se ni obdržalo ni ostalo lepo ● obdržati se na nogah ne pasti; vladar se je obdržal na oblasti ni prenehal vladati ♪
  24.      obétati  -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. izjavljati komu, da bo kaj dobil, bo česa deležen; obljubljati: obetal mu je bogato plačilo, če ga bo ozdravil; obetati komu podporo, službo; obetal ji je zvestobo; obetal mu je, da se mu bo dobro godilo / tej hiši obetajo lepo prihodnost napovedujejo; meteorologi obetajo lepo vreme ∙ ekspr. obetati hruške na vrbi kaj nemogočega; ekspr. obetal mu je palico grozil mu je, da bo tepen // navadno z odvisnim stavkom izjavljati komu, da bo kdo kaj storil, uresničil: že dolgo mu obeta, da ga bo obiskal; ekspr. obetal mu je, da bo tepen grozil / konvencija obeta zagotoviti normalne pogoje zaposlovanja 2. nav. ekspr. imeti take lastnosti, značilnosti, zaradi katerih se pričakuje kaj a) pozitivnega, ugodnega: podpirati študente, ki obetajo; kot začetnik je veliko obetal / v stroki je on ime, ki obeta / letina dobro obeta kaže b) drugega, drugačnega: jutro nam je obetalo lep dan; njegova zunanjost ni obetala nič dobrega; nekatera znamenja obetajo spremembe / njegova prizadevnost je obetala uspeh obétati se nav. 3. os. izraža verjeten nastop, uresničitev česa: obeta se vroč dan, nevihta / njihovi kulturi se obeta lepša prihodnost; obeta se mu uspeh; ekspr. obetajo se nam lepši časi obétati si pričakovati: od pogodbe si ne obetajo posebnih koristi; obetajo si boljše uspehe; publ. obetajo si še nove potresne sunke obetajoč -a -e: obetajoč nasmeh; obetajoč pisatelj, športnik; obetajoča kariera; prisl.: obetajoče se nasmehniti obétan -a -o: uresničitev že dostikrat obetanih reform ♪
  25.      običáj  -a m (ȃ) 1. nav. mn., navadno s prilastkom kar se v ustaljeni obliki ponavlja (iz roda v rod) ob določeni človekovi dejavnosti, dogajanju: običaji izginjajo, obstajajo, se ohranijo; ekspr. običaji izumrejo, živijo; popisovati stare običaje / ljudski, splavarski, ženitovanjski, žetveni običaji; običaji pri pokopavanju 2. navada: prilagoditi se hišnim običajem / moralni običaji pravila, norme / poznati poslovne običaje / kršiti prometne običaje / pri nas je običaj, da govorimo o tem odkrito; pozdravil je mimoidočega, kakor je na kmetih običaj / šel sem v hribe, čeprav to ni moj običaj; ni njegov običaj, da se brani ◊ jur. pravni običaj pri katerem se je zaradi ustaljene rabe uveljavilo pravno prepričanje o njegovi obveznosti ♪

   89 114 139 164 189 214 239 264 289 314  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA