Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

poslednjič (1)


  1.      poslédnjič  prisl. (ẹ̑) knjiž. zadnjič, zadnjikrat: jutri se sestaneva poslednjič / v medmetni rabi in poslednjič, kaj bi se jokala, saj bom čez mesec dni nazaj nazadnje ♪



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA