Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

posevek (13)



  1.      posévek  -vka m (ẹ̑) kar je posejano: posevek je pozebel; škropiti, zalivati posevke / njiva za deset mernikov posevka / jari, zimski posevki ♦ agr. dopolnilni posevek; glavni posevek ki zajema eno od gospodarsko najvažnejših rastlin; stranski posevek ki je gospodarsko manj važen in dopolnjuje kolobar; strniščni posevek ki ga sejemo na strnišče; varovalni posevek ki varuje podsevek; vmesni posevek ki je sejan obenem z glavnim posevkom in zori hkrati z njim
  2.      dopolnílen  -lna -o [n] prid. () ki kaj dopolni, dopolnjuje: dopolnilno gnojenje z umetnimi gnojili; dopolnilno krmljenje čebel / sprejeli so nekaj dopolnilnih predlogov k osnutku statuta; dopolnilni predpisi; dopolnilna sredstva za financiranje družbenih služb / učencem je bila potrebna dopolnilna razlaga; dopolnilno vprašanje pri zaslišanju / dopolnilna dejavnost podjetja dejavnost, ki jo podjetje opravlja poleg osnovne; dopolnilno izobraževanje ◊ agr. dopolnilni posevek posevek, s katerim se izkoristi obdelovalna površina v času med glavnimi posevki; fiz. dopolnilni barvi barvi, ki pomešani med seboj dasta belo barvo; geom. dopolnilna piramida piramida, ki dopolnjuje prisekano piramido do popolne piramide; šol. dopolnilni izpit izpit, ki ga opravlja učenec ob prestopu na drugo šolo iz predmeta, ki ga ni bilo v programu njegove šole
  3.      dosévek  -vka m (ẹ̑) agr. dopolnilni posevek, stranski posevek: jesenski, spomladanski dosevek
  4.      lésa  -e ž (ẹ́) 1. preprosta vrata iz lat, zlasti v plotu, ograji: stara lesa škriplje; odpreti, odriniti leso; zapri leso za seboj, da ne bodo krave ušle / iti skozi leso 2. priprava za sušenje sadja, zrnja, navadno pletena: potegniti leso iz sušilnice; razgrniti hruške na leso; polne lese bučnic, krhljev / sušilna lesa 3. plot, ograja, navadno spletena iz šibja, protja: napraviti okrog staje leso; ograditi pašnik z leso ♦ agr. zasenčiti posevek v drevesnici z leso s steno, spleteno iz šibja, protja
  5.      níkniti 2 -em dov.) star. vzkaliti, vzkliti: posevek nikne / tedaj je niknilo več organizacij nastalo, se pojavilo
  6.      posétev  -tve ž (ẹ̑) 1. glagolnik od posejati: razredčene travnike zagostiti s posetvijo travnega semena / opraviti posetev 2. posevek: voda je prizadejala posetvam veliko škode / njiva za šest mernikov posetve
  7.      posèv  -éva m ( ẹ́) posevek: posev obeta dobro žetev; posev je pozebel / zimski posev
  8.      prepulíti  in prepúliti -im dov. ( ú) s puljenjem narediti, da rastline rastejo v večjih medsebojnih presledkih: prepuliti korenje, peso, posevek
  9.      stránski  -a -o prid. (á) 1. ki je na strani, ob strani: zasuti vse stranske jaške; stranski sedež; osrednji in stranski / stranski oltarji; stranski prostori; stranski vhod // ki kaj od strani omejuje: stranska deska, stena / stranski del telesa // prihajajoč od strani, s strani: stranska svetloba / stranski pogled od strani 2. ki po pomembnosti ni na prvem mestu: vlak je zapeljal na stranski tir; stranska cesta, ulica / stranski igralec igralec, ki igra stransko vlogo; igrati same stranske vloge / stranska (sorodstvena) linija osebe, ki po rojstvu izhajajo od skupnega prednika 3. ki ni v nujni, pomembni zvezi z glavno dejavnostjo: ob tem so se pojavila zanimiva stranska vprašanja / stranski zaslužek // ki nastane v zvezi z delovanjem in ni cilj delovanja: zlato pridobivajo kot stranski proizvod bakra / nezaželeni stranski učinki zdravljenja ● ekspr. zaiti na stranska pota ravnati, delati nepravilno, moralno oporečno; ekspr. postaviti koga na stranski tir odvzeti mu vodilno vlogo, mestoagr. stranski posevek posevek, ki je gospodarsko manj važen in dopolnjuje kolobar; bot. stranski poganjek poganjek, ki raste ob strani debla, vej; stranske korenine korenine, ki rastejo iz glavne korenine; gled. stranski oder oder, ki je na desni ali levi strani glavnega odra za menjavanje že pripravljenih prizorišč; jur. sorodnik v stranski črti sorodnik glede na osebo, s katero imata skupnega neposrednega ali posrednega prednika; šport. stranski sodnik pri nogometu vsak od obeh sodnikov ob vzdolžni črti igrišča, ki opozarja glavnega sodnika na prekrške v avtu, ofsajdu
  10.      strníščen  -čna -o prid. () nanašajoč se na strnišče: gnojiti, preorati strniščno njivo / strniščna paša paša na strniščuagr. strniščni posevek posevek, ki ga sejemo na strnišče; strniščna ajda, repa
  11.      strníščnica  -e ž () 1. agr. detelja, posejana v mlad posevek žita: strniščnica lepo uspeva 2. nav. mn., bot. lističaste gobe z obročkom na betu, ki rastejo po strniščih, gnojenih njivah, Strophariaceae: nabirati strniščnice / zelenkasta strniščnica
  12.      varoválen  -lna -o prid. () ki varuje, ščiti: varovalni nasip proti vetru; varovalni pas ob cesti, gozdu / varovalna čelada, obleka; varovalna mreža; pri plezanju je bil privezan na varovalno vrv / varovalni ukrepi / varovalna plast sluzi; varovalna snov / varovalna krema zaščitna krema; varovalno cepljenje zaščitno cepljenjeagr. varovalni posevek posevek, ki varuje podsevek; elektr. varovalni vložek vložek varovalke, v katerem je taljivi element varovalke obdan z izolirnim plaščem; gozd. varovalni gozd gozd, ki varuje zemljišče pred erozijo; med. varovalna maska zaščitna maska; teh. varovalna podložka varnostna podložka; zool. varovalna barva barva, ki se ujema z barvo okolice; žel. varovalni vagon vagon med lokomotivo in prvim potniškim vagonom ali med lokomotivo in vagonom z vnetljivim, nevarnim blagom
  13.      vmésen  -sna -o prid. (ẹ̑) 1. ki je, leži vmes: vmesne črte; vmesne pregrade; tanke vmesne stene / izstopiti na vmesni postaji 2. ki je, traja med dvema časovnima točkama: vmesno obdobje 3. ki traja, poteka med prekinitvami kakega dejanja, stanja: vmesni postanki; vmesne otoplitve, razjasnitve 4. ki je glede na mogoči razpon med spodnjo in zgornjo mejo: vmesne številke konfekcije / vmesna velikost / vmesni barvni ton ● vmesni izdelki izdelki, namenjeni za nadaljnjo predelavoagr. vmesni posevek posevek, ki je sejan obenem z glavnim posevkom in zori hkrati z njim; vmesni sadež rastline iste vrste, ki se posadijo med osnovno kulturo; avt. vmesni plin plin, ki se dodaja med prestavljanjem; biol. vmesni gostitelj organizem, v katerem preživi zajedavec določeno razvojno fazo; bot. vmesna rast rast ob ponovni delitvi celic na že oblikovanih organih; grad. vmesna lega tram ostrešja, ki drži, nosi srednji del škarnikov; lingv. vmesni stavek stavek v drugem stavku, s katerim je skladenjsko povezan; navt. vmesna jadra trikotna jadra, privezana na naponah pri velikih jadrnicah; pal. vmesni člen okamnina, ki povezuje evolucijsko manj popolne organizme z evolucijsko popolnejšimi; strojn. vmesni zobnik zobnik med gonilnim in gnanim zobnikom, ki ohranja enako smer vrtenja gonilne in gnane gredi; šah. vmesna poteza nepričakovana poteza, s katero igralec spremeni predvideni potek igre; šol. vmesna ocena; šport. vmesni čas rezultat pri hitrostnem športu, merjen na določenem mestu med potekom tekmovanja




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA