Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

poročilo (176-200)


  1.      resníčen  -čna -o prid., resníčnejši (ȋ) 1. ki je, se godi in ni rezultat izmišljanja, domišljije: roman je napisan po resničnem dogodku; pravljični in resnični svet; resnična in namišljena bolezen; resnična nevarnost; to so resnična dejstva; spoznati resnično stanje 2. ki je v skladu, se ujema z določenimi dejstvi: resnična izjava, trditev; ni verjel, da je novica resnična; resnično poročilo; to je resnično, ne samo mogoče / njegove besede so resnične 3. ki je v skladu z določenimi normami, predstavami: lažni in resnični humanizem; resnična pomoč; resnična moralna vrednota 4. ki ima vse bistvene lastnosti, značilnosti: resnični dokazi; resnično znanje / razpravljali so o tem, kaj je resnična umetnost 5. nav. ekspr. ki je v resnici tak, kot se kaže: resnični demokrat / pokazal je resnično navdušenje 6. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: nima nobenega resničnega prijatelja; to ni resnična ljubezen; v resničnem življenju je to drugače // izraža podkrepitev trditve: to je resnična katastrofa / resnična škoda, da nisi prišel ● ekspr. žalostno, a resnično izraža obžalovanje ob kakem neprijetnem dejstvu resníčno 1. prislov od resničen: resnično obveščati javnost; bolj resnično pripoveduje kot drugi; resnično se veseliti 2. izraža podkrepitev trditve: resnično nisem za to; tega si resnično ne bi smel privoščiti; resnično sem ogorčen; pokrajina je resnično lepa; resnično dobro se počuti / resnično škoda, da se je to zgodilo; sam.: povedati kako resnično ♪
  2.      revidènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) knjiž., redko pregledovalec, nadzornik: poročilo revidenta ♪
  3.      revizíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na revizijo: revizijska komisija / revizijski zapisnik; revizijsko poročilo / revizijski postopek ◊ teh. revizijski jašek jašek za dostop h kaki napeljavi; revizijska jama v tla narejen prostor za pregledovanje spodnjega dela vozila ♪
  4.      revízor  -ja m (ȋ) kdor (poklicno) pregleduje poslovanje, dokumente zaradi ugotavljanja skladnosti s predpisi, zakoni; pregledovalec, nadzornik: revizor je pregledal vse račune; poročilo revizorja ♪
  5.      revízorski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na revizorje: revizorsko poročilo / revizorska služba ♪
  6.      rušílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na rušenje: rušilna sredstva / sporočilo o močnem, rušilnem potresu; rušilni učinek; rušilna moč / rušilna bomba bomba, ki ruši zaradi sproščenih eksplozivnih plinov / rušilna dejavnost vohunskih skupin ♪
  7.      sèl  slà [ǝl in ǝu̯] m (ǝ̏ ȁ) 1. kdor prinaša kako novico ali sporočilo: sel je oddal sporočilo / pismo jim je prinesel hitri sel; poštni sel ♦ ptt posebni sel ki dostavlja nujno pošto, navadno telegrame, v širšem okolišu pošte 2. kdor je izbran in poslan kam s posebno nalogo: razposlali so sle po vaseh, da bi pripeljali ljudi v mesto / bataljonski sel / sli vlade so dobro opravili svoje delo ♪
  8.      signál  -a m (ȃ) 1. dogovorjeni znak za določeno dejanje, dejstvo: signal je bil žvižg; čakati na signal; signal za nevarnost, odhod / dimni, svetlobni, zvočni signal; signal SOS / dajati signal ♦ navt. signal za meglo; žel. odhodni signal // električni impulz, ki se prenaša z elektromagnetnim valovanjem in vsebuje kako sporočilo, ukaz: radar, radijska postaja oddaja, sprejema signale / šifrirani signali / signali iz vesolja 2. naprava, ki s takimi dejanji, znaki ureja promet: postavljati signal; signali na križišču, ob progi / signal se prižiga in ugaša; signal je odprt, zaprt / avtomobilski, svetlobni signali; cestni, železniški signali ♪
  9.      síla  -e ž (í) 1. kar ni telo in premaguje vztrajanje telesa v določenem položaju, stanju: na podlago, predmet deluje sila; izračunati, meriti silo; zaradi velike sile se telo deformira ali se začne gibati; smer sile / drobilna, pogonska, zaviralna sila; kemična, magnetna, parna sila 2. kar je povzročeno z delovanjem osebka na koga ali kaj z namenom premagati nasprotovanje, ovire: upreti se sili / ker pijanec ni hotel iti ven, so uporabili silo / odpraviti silo v odnosih med ljudmi; s silo nič ne dosežeš; ekspr. napasti koga s surovo silo / na silo delati na silo; na silo odpreti; na silo se smehljati proti lastni volji // nav. ekspr., v zvezi delati, storiti komu silo siliti, prisiljevati koga: ne delaj človeku sile / delati silo jeziku / evfem. storiti ženski silo posiliti jo; knjiž. grozil je, da si bo storil silo da bo naredil samomor 3. telesna ali duševna sposobnost za premagovanje vztrajanja koga ali česa v določenem stanju, položaju: v organizaciji, tovarni so znali izkoristiti sile mladih; ob tem dogodku je spoznal svojo silo / duševne, telesne sile; spoznavne, ustvarjalne sile; življenjske sile mu pešajo / napeti, uporabiti vse svoje sile, da bi se skala premaknila / delati s podvojeno silo; z vso silo je zamahnil; ranjenec se je z zadnjimi silami privlekel do hiše močmi / publ. meriti svoje sile s silami drugih tekmovati, kosati se z drugimi 4. značilnost česa glede na premagovanje vztrajanja koga ali česa drugega v določenem položaju, stanju: reka nima več prejšnje sile; sila udarca ga je spravila na tla; izkoriščati silo vetra / sila spomina, strasti, volje; sila zgleda moč / boj se je nadaljeval z nezmanjšano silo silovitostjo, jakostjo 5. nav. mn., s prilastkom ljudje, organizirana skupina, sposobna premagovati nasprotovanje, ovire: pomembna zmaga naprednih, revolucionarnih, socialističnih sil; sile, ki želijo vojno / ekspr. na delu so mračne sile; organizirane, publ. subjektivne sile; delavski razred kot vodilna sila // ljudje, organizirana skupina, sposobna fizično, z orožjem nastopati proti nasprotniku: poslati v boj nove sile; obrambne, partizanske sile; sile četrte divizije so napad odbile / letalske, pehotne sile; sile Združenih narodov; publ. sile reda milica, vojska / policijske, vojaške sile 6. nav. mn., s prilastkom država, družbena skupnost, sposobna premagovati nasprotovanje, ovire: evropske, kolonialne sile / publ. spopad med jedrskimi silami državami, ki imajo jedrsko orožje; sporazum velikih sil / država je postala pomembna pomorska sila 7. navadno s prilastkom kar premaguje vztrajanje koga v določenem položaju, stanju: ljubezen je nepremagljiva sila; neznana sila ga je vlekla k oknu // v zvezi gonilna sila kar povzroča, pospešuje kako dogajanje ali delovanje: ljubezen je gonilna sila njegovega ustvarjanja / on je gonilna sila društva 8. nav. mn., s prilastkom pojavi, dejstva, kot jih nakazuje prilastek, glede na sposobnost premagovati vztrajanje koga ali česa v določenem položaju, stanju: besnenje elementarnih, naravnih sil / v krščanstvu nadnaravne, peklenske sile 9. zelo neugodno, težko stanje, ki zahteva nujno posredovanje, pomoč: sila je velika, pohitimo; če bo sila, pokličite dežurnega / hraniti denar za hudo silo; predlagana rešitev je samo izhod v sili / knjiž. v smrtni sili stiski, nevarnosti; klic v sili radijsko sporočilo o nujni prisotnosti koga kje 10. pog., v povedni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku izraža, da komu kje ni (preveč) hudo, težko: ali ti je pri nas kakšna sila; ni mi sile, pa vendar želim oditi; sile vam ni moglo biti, saj ste bili siti in na toplem / iron. ravno sila ti je bila to narediti ni ti bilo treba tega narediti 11. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi ni sile izraža omejitev povedanega na majhno, nepomembno stopnjo, količino: slišati je, da je bolan. Oh, ni sile / boš veliko zaslužil? Ne bo sile 12. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi za silo izraža stopnjo ali mero, ki zadostuje, čeprav s težavami, za uresničitev dejanja, stanja: za silo govori angleško, nemško; za silo sem se ogrel / kako se imaš? Za silo gre / za prvo silo smo preskrbljeni 13. v prislovni rabi, v zvezi po vsej sili izraža prizadevanje uresničiti dejanje ne glede na nasprotovanje, ovire: po vsej sili hoče ven / rad bi po vsej sili uspel 14. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi od sile izraža visoko stopnjo, količino: od sile natančen človek / imeti od sile opravkov / v povedni rabi ta človek je od sile zelo sposoben, iznajdljiv; zelo neprijeten, nesramen // v povedni rabi izraža nejevoljo, jezo: to je pa že od sile: kadar pridem, ga ni ● ekspr. ti si pa sila zelo sposoben, iznajdljiv; delovna sila publ. v rudniku so zmanjševali delovno silo število delavcev; pomanjkanje delovne sile za delo sposobnih ljudi; publ. predstavniki sedme sile novinarji, poročevalci; pog. kaj pa naenkrat taka sila, ostanite še malo kaj se vam tako mudi; publ. sile osi Italija, Nemčija, Japonska, združene v politično-vojaški zvezi pred drugo svetovno vojno in med njo; publ. narediti kaj po sili razmer ker ni (bilo) druge izbire; publ. pri pogajanjih nekatere države še vedno nastopajo s pozicij sile uveljavljajo svojo gospodarsko, vojaško premoč; ekspr. sila je za delo težko ga je dobiti; preg. sila kola lomi v sili je treba storiti marsikaj, kar se sicer ne bi storilo; preg. v sili še hudič muhe žre v sili se je treba zadovoljiti s tistim, kar je mogoče dobiti ◊ agr. zakol v sili zakol zaradi nevarnosti, da žival pogine ali da nastane gospodarska škoda; ekon. produktivne ali proizvajalne sile celota delovne sile in proizvajalnih sredstev; elektr. pritezna sila ki povzroči delovanje releja ali pritegnitev kotve magneta; fiz. sila količina, ki izraža delovanje telesa na telo; razstaviti silo na komponente; centrifugalna ali sredobežna sila; centripetalna ali sredotežna sila; jedrske sile ki delujejo med protoni in nevtroni; odbojna, oviralna, privlačna sila; sila trenja s katero deluje podlaga na gibajoče se telo in katere smer je vzporedna s stično ravnino; dvojica ali par sil dve enako veliki in nasprotni sili, ki ne delujeta na isti premici; paralelogram sil paralelogram, s katerim se sestavljajo sile ali se razstavlja sila; premica sile premica, na kateri deluje sila z danim prijemališčem; geol. eksogene sile ki imajo svoj izvor zunaj zemeljske oble; endogene sile ki imajo svoj izvor v zemeljski obli; jur. skrajna sila stanje, ko je kdo ogrožen brez lastne krivde in se brani sam ali ga brani kdo drug; višja sila nepredvidljiv in neodvrnljiv, nepričakovan zunanji dogodek; kem. molekulske sile privlačne sile, ki delujejo med molekulami; teh. osna sila v smeri osi predmeta, stroja; potisna, vlečna sila; voj. oborožene sile kopenska vojska, vojna mornarica, vojno letalstvo in teritorialna obramba kot organ državne varnosti; živa sila za boj usposobljeni ljudje; prim. posili ♪
  10.      situacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na situacijo: situacijske potrebe / situacijsko poročilo s fronte ♦ gled. situacijska komika komika, ki jo povzroča položaj osebe na odru; grad. situacijski načrt načrt, ki prikazuje položaj gradbenega objekta glede na druge objekte, meje parcele ♪
  11.      skončeváti  -újem nedov. (á ȗ) star. končevati: dela že skončujejo / s temi besedami skončuje poročilo / zima se že skončuje / steza se skončuje malo pod vrhom ♪
  12.      skóp  -a -o stil. -ó in skòp skôpa -o prid. (ọ̑ ọ́; ȍ ó) 1. ki nerad ali sploh ne daje, porablja, zlasti denar: skop človek; tako je skopa, da še sama sebi nič ne privošči; varčen in skop // ekspr., navadno v povedni rabi, navadno z orodnikom ki daje, porablja zelo malo tega, kar izraža dopolnilo: biti skop z denarjem, s plačilom; gospodar je bil skop z vinom / skop z odobravanjem; je skop s pohvalo redko koga, kaj pohvali / igralec je bil skop v gibih, njegova razburjenost se je kazala le v glasu 2. ekspr. po količini, kakovosti komaj zadosten, zadovoljiv: poslali so jim le nekaj skopih podatkov; te informacije so preveč skope; poročilo je kratko in skopo / ob tako skopih letinah so se težko preživljali / sobo je razsvetljevala skopa svetloba slaba, medla // ki se pojavlja v zelo majhni meri: odzdravil mu je le s skopim nasmeškom / hoteli so jim kratiti še tiste skope pravice, ki so si jih priborili redke // z izrazom količine ki ne dosega točne mere; slab: dobil je samo skopo polovico premoženja; privoščili so si le skopo urico oddiha ● ekspr. v nekaj skopih besedah, stavkih mu je sporočila svojo odločitev kratkih; ekspr. bil je še bolj skopih besed kot navadno še bolj redkobeseden; ekspr. skopa kraška zemlja nerodovitna; ekspr. biti skop v besedah, v govorjenju, z besedami redkobeseden skópo in skôpo in skopó prisl.: skopo se nasmehniti, odgovoriti, poročati; skopo odmerjen čas, prostor; skopo osvetljena ulica ♪
  13.      skŕben  stil. skrbán -bna -o stil. -ó prid., skŕbnejši (ŕ ȃ r̄) 1. ki s svojo aktivnostjo, prizadevanjem omogoča v zelo visoki stopnji a) uresničitev, potek česa: skrben gospodar, vrtnar; je zelo skrbna gospodinja; biti skrben za delo / zelo skrbna predstavitev pisateljevega dela b) zadovoljitev zlasti telesnih potreb: njeni starši so zelo skrbni; bila je skrbna mati svojim otrokom; očetovsko skrben / ekspr. skrbna materina roka 2. nav. ekspr. pazljiv, natančen: biti skrben pri delu / zaradi skopih podatkov tudi skrbna analiza ne bo dala zaželenih rezultatov / njena obleka je vedno skrbna vedno je skrbno oblečena 3. zastar. zaskrbljen: bil je vedno skrbnejši zaradi sinovega zdravja; domov se je vračal potrt in skrben / skrbnega, zamišljenega obraza je sedela za mizo skŕbno tudi skrbnó prisl.: skrbno se oblačiti, paziti na kaj; skrbno je otipavala njegovo vročično čelo; skrbno prebrati, prepisati poročilo; skrbno očiščena obleka; vsaka njegova beseda je bila skrbno pretehtana; skrbno pripravljena predstava ♪
  14.      skríven  -vna -o prid., skrívnejši (ȋ) 1. ki je tak, da se ne opazi, ne vidi: skriven predal; skriven prehod čez mejo; izkopati skriven rov; najti skriven vhod; dati ključ na skrivno mesto; odšel je skozi skrivna vrata 2. ki se dogaja okolici neopazno: skrivni pogovori; dogodki te noči niso ostali skrivni; skrivno sestajanje / želela si je, da bi njuni odnosi ostali skrivni; skrivna ljubezen 3. za katerega ve ozek krog ljudi: skriven načrt; dobiti skrivno sporočilo / skriven namen; skrivna misel / skrivna pisava // za katerega javnost, oblast ne ve: sodeloval je pri skrivnem literarnem listu; skrivni sestanki; skrivna radijska postaja / skrivno društvo 4. star. skrivnosten: skrivna moč ga je gnala naprej / poslušati skrivne glasove / zanimala ga je skrivna preteklost ● ekspr. v skrivnem kotičku srca tli upanje globoko v srcu; star. gosposka je iskala skrivne luterane luterane, ki so se skrivali; knjiž. objavljati pod skrivnim imenom pod psevdonimom ◊ rel. skrivno razodetje (apostola Janeza) videnja apostola Janeza o koncu sveta skrívno prislov od skriven: skrivno delovati // star. skrivaj, naskrivaj: skrivno oditi; skrivno so ga umorili / skrivno se mu je nasmehnil; sam.: na skrivnem ga je pekla vest natihem; na skrivnem trpeti, se veseliti skrivaj, naskrivaj ♪
  15.      skrivnopís  -a m (ȋ) knjiž., redko tajnopis: napisati sporočilo v skrivnopisu ♪
  16.      skrivnopísen  -sna -o prid. (ȋ) knjiž., redko tajnopisen: skrivnopisno sporočilo ♪
  17.      skrpúcati  -am dov. (ū) slabš. slabo, nekvalitetno a) napisati: skrpucati članek; poročilo je nahitro skrpucal b) izdelati: obleko so ji skrpucali skrpúcan -a -o: v naglici skrpucan dopis; načrt je skrpucan po tujem vzoru ♪
  18.      sód 1 -a m, mn. stil. sodóvi (ọ̑) 1. velika valjasta, navadno trebušasta posoda z dnom na obeh koncih: sod drži tristo litrov; izdelovati, nabijati, pomivati, valiti sode; zabiti sod z veho; nalivati vino v sod; hrastov, kostanjev sod; pločevinast sod; razsušen sod; stolitrski sod; sod vina; doge soda; obroči za sode; ima trebuh kot sod zelo velik / bencinski, vinski sod; sod za odpadke // vsebina soda: gostje so popili več sodov 2. nekdaj prostorninska mera za tekočine, približno 113,2 l: dva soda in deset bokalov vina ● ekspr. kako more biti tak sod tako debel; nar. sod že poje je že skoraj prazen, zato zadoni, če se potrka po njem; publ. to sporočilo je izbilo sodu dno je sprožilo proces, ki se je dolgo pripravljal; pog. dal je nov sod na pipo začel je točiti pijačo iz novega soda; ekspr. dokler bo sod moker dokler bo vino v njem; ekspr. polniti sode brez dna opravljati nekoristno delo; opravljati delo, ki ni nikoli končano; sod smodnika ekspr. biti sod smodnika vir nevarnosti; ekspr. vreči iskro v sod smodnika v zelo napeti situaciji povzročiti spor, konflikt; ekspr. sedeti na sodu smodnika biti v zelo nevarnem položaju; imam glavo kot sod čutim pritisk, bolečino v glavi; preg. prazen sod ima močen glas kdor malo ve, veliko govori ◊ agr. oviniti sod; zažveplati sod; usnj. lužilni sod valjasta posoda za luženje kož; strojilni sod valjasta posoda, v kateri se pri strojenju mešajo kože ♪
  19.      spiritízem  -zma m (ȋ) v okultizmu vzpostavljanje stika z duhovi umrlih, da se dobi od njih kako sporočilo: ukvarjati se s spiritizmom ♪
  20.      spiritizírati  -am nedov. (ȋ) v okultizmu vzpostavljati stik z duhovi umrlih, da se dobi od njih kako sporočilo: ponoči so spiritizirali ♪
  21.      sporočílce  -a s (ȋ) ekspr. manjšalnica od sporočilo: napisati kratko sporočilce / poslati sporočilce ♪
  22.      sporočílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na sporočilo ali sporočanje: sporočilna jasnost / sporočilna sposobnost / sporočilna vloga jezika; sporočilna vrednost književnega dela ∙ publ. novi sporočilni mediji radio, televizija ♪
  23.      sprejémati  -am nedov. (ẹ̑) 1. z izražanjem svoje volje delati a) da preide k osebku, kar mu kdo daje, ponuja: sprejemati darila, denar, podkupnino / pismene prijave sprejemamo do petnajstega aprila / sprejemati različne funkcije b) da kdo (lahko) uresničuje, kar želi v določeni zvezi z osebkom uresničevati: sprejemati pomoč, povabila / sprejemati gostoljubje, prijateljstvo c) da postane kaj veljavno: sprejemati stave / sprejemati odloke, zakone 2. delati, da kdo (lahko) pride k osebku, navadno za krajši čas in z določenim namenom: sprejemati goste; gostoljubno, prijazno sprejemati / danes pacientov ne sprejemajo 3. navadno v zvezi s s, z delati, da je kdo ob svojem prihodu deležen tega, kar izraža dopolnilo: sprejemati koga s smehom, ekspr. z rožami 4. delati, da kdo, kaj kam pride, se kje vključi z določenim namenom a) navadno s prislovnim določilom: v tej organizaciji sprejemajo nove delavce; na šoli sprejemajo učence z dokončano osemletko / sprejemati na stanovanje b) z glagolskim samostalnikom: sprejemati obleke v čiščenje; sprejemati kaj v popravilo 5. delati, da pride kaj v zavest in postane njena sestavina: sprejemati nove ideje, teorije / sprejemati besede iz tujih jezikov // soglašati s čim, upoštevati kaj: sprejemam vaš predlog, zahtevo / sprejemati družbene norme / sprejemati rezultate ankete s pridržki 6. imeti, izražati pozitiven odnos do kakega (umetniškega) dela: nekateri so roman sprejemali, drugi odklanjali / gledalci so sprejemali njegove filme z navdušenjem 7. s svojimi lastnostmi, dejavnostjo omogočati a) da kaj prehaja k osebku: sprejemati energijo, toploto; sprejemati in oddajati / rastline sprejemajo hranilne snovi iz zemlje črpajo, dobivajo; les sprejema vlago vpija, vsrkava b) da kak pojav v stiku z osebkom povzroča določen drug pojav: antena, radijska postaja sprejema signale / celice sprejemajo dražljaje 8. z radijskimi, televizijskimi napravami delati, da kaj postane zaznavno: sprejemati obvestila / sprejemati televizijski program // ptt zapisovati sporočilo, posredovano na daljavo z Morzejevimi ali analognimi znaki: radiotelegrafist sprejema in oddaja sporočila / sprejemati Morzejeve znake spreminjati oddajane električne, svetlobne, zvočne signale v Morzejeve znake pri posredovanju sporočila na daljavo ◊ fiz. sprejemati elektrone; rad. sprejemati spreminjati električne signale, ki jih prenašajo elektromagnetni valovi, v zvok, sliko sprejemajóč -a -e: poslušal jo je, z navdušenjem sprejemajoč novico sprejéman -a -o: z odporom sprejemana zahteva ♪
  24.      sprejéti  spréjmem dov., sprejmíte tudi spréjmite; sprejél; nam. sprejét in sprejèt (ẹ́ ẹ́) 1. z izrazitvijo svoje volje narediti a) da preide k osebku, kar mu kdo daje, ponuja: sprejeti darilo, nagrado; od nje ni hotel sprejeti denarja; rad, z veseljem to sprejmem / sprejeti v dar / sprejeti delo, službo; sprejeti funkcijo predsednika / sprejmeš? Sprejmem / kot vljudnostna fraza sprejmite moje iskrene čestitke b) da kdo (lahko) uresniči, kar želi v določeni zvezi z osebkom uresničiti: sprejeti pomoč pri delu; sprejeti prijazno ponudbo, povabilo / sprejeti prijateljstvo / sprejeti boj, izziv, sodelovanje ♦ šah. sprejeti remi c) da postane kaj veljavno: sprejeti stavo / v skupščini so sprejeli nov zakon / sprejeti ustrezne ukrepe za nemoteno preskrbo 2. narediti, da kdo (lahko) pride k osebku, navadno za krajši čas in z določenim namenom: predsednik republike je sprejel veleposlanika; sprejeti goste, obiskovalce, stranke / sprejeti na obisk / sprejeti gosta na letališču, pri vratih pričakati / ekspr. na pragu jih je sprejel oster mraz so začutili 3. navadno v zvezi s s, z narediti, da je kdo ob svojem prihodu deležen tega, kar izraža dopolnilo: sprejeti koga s pesmijo, ekspr. z rožami 4. narediti, da kdo, kaj kam pride, se kje vključi z določenim namenom a) navadno s prislovnim določilom: sprejeti nove delavce v delovno organizacijo / šola je sprejela le najboljše učence / sprejeti koga med komuniste; sprejeti koga v svojo družbo / sprejeti koga na hrano in stanovanje; sprejeti koga pod streho nuditi mu prenočišče, hrano; sprejeti v službo / sprejeti pesem v zbirko uvrstiti b) z glagolskim samostalnikom: sprejeti čevlje v popravilo; sprejeti obleko v čiščenje // v zvezi z za narediti, da pride kdo z osebkom v kak odnos: sprejeti koga za zeta / sprejeti otroka za svojega posvojiti ga 5. narediti, da pride kaj v zavest in postane njena sestavina: sprejeti nove ideje, teorije / sprejeti resnico priznati jo; sprejeti krščansko vero postati kristjan / sprejeti tujo besedo ∙ ekspr. sprejmem na znanje izraža informiranost o stvari, ki se obravnava // soglašati s čim, upoštevati kaj: sprejeti pojasnilo, ugovor, zahtevo; sprejeti opravičilo koga opravičiti mu / sprejeti družbene norme 6. ustvariti si, izraziti pozitiven odnos do kakega (umetniškega) dela: nekateri so knjigo sprejeli, drugi jo odklanjajo; gledalci so film lepo, zadržano sprejeli / občinstvo tega slikarja dolgo ni sprejelo 7. s svojimi lastnostmi, dejavnostjo omogočiti a) da kaj preide k osebku: sprejeti energijo, toploto; sprejeti in oddati / rastlina sprejme hranilne snovi iz zemlje vsrka, dobi; les sprejme vlago vpije, vsrka b) da kak pojav v stiku z osebkom povzroči določen drug pojav: antena teh signalov ne more sprejeti / organizem sprejme dražljaj // biti glede na prostornino tak, da lahko pride v osebek, kar izraža dopolnilo: avtobus sprejme petdeset potnikov; ladja sprejme še petsto ton tovora / dvorana bo sprejela prve gledalce že letos bo zgrajena, uporabljena 8. z radijskimi, televizijskimi napravami narediti, da kaj postane zaznavno: pilot je sprejel obvestilo po radiu // ptt zapisati sporočilo, posredovano na daljavo z Morzejevimi ali analognimi znaki: radiotelegrafist je obvestilo sprejel / sprejeti Morzejeve znake spremeniti oddane električne, svetlobne, zvočne signale v Morzejeve znake pri posredovanju sporočila na daljavo sprejét -a -o: razpravljati o sprejetem načrtu; delavci, sprejeti v delovno organizacijo; predlog je sprejet ♪
  25.      statístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na statistiko: zbrati statistične podatke; kratek statistični pregled; statistično poročilo / statistična analiza; statistične metode; statistična teorija / statistični analitik; statistični zavod; dobro organizirana statistična služba ◊ fiz. statistična mehanika mehanika, ki obravnava sisteme iz zelo velikega števila delcev statístično prisl.: statistično dokazati razliko med razvitimi in nerazvitimi deželami; statistično obdelati podatke ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA