Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ponemariti (1)
- ponemáriti -im dov. (á ȃ) ekspr. z iztrebljanjem umazati: v kotu je ležala steklenička, ki so jo muhe ponemarile ponemáriti se iztrebiti se: otrok se je ponemaril v hlače ♪