Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ponehati (5) 
- ponéhati -am dov. (ẹ̑) 1. izraža konec obstajanja: vročina zunaj je ponehala / bolečine so ponehale 2. star. nehati, prenehati: ponehati plačevati / žal je ta navada ponehala ● star. niti za novčič ni ponehal ni popustil ♪
- odléči -léžem dov., odlézi odlézite; odlégel odlêgla; nam. odléč in odlèč (ẹ́ ẹ̑) 1. s smiselnim osebkom v dajalniku izraža izboljšanje počutja pri slabosti, bolečinah: ko mu je odleglo, je vstal; na svežem zraku mu je odleglo; bolniku je po treh dneh odleglo // izraža občutenje velikega olajšanja zaradi prenehanja česa neprijetnega: odleglo mu je, ko so odšli / redko odleglo ji je od skrbi oddahnila se je 2. nav. 3. os., star. ponehati, popustiti: bolečine so mu odlegle / ko mu je odlegel kašelj, je začel govoriti 3. nar. prenehati nadlegovati: vnovič sem ga nadlegoval in nisem odlegel, dokler ni začel z novo zgodbo o medvedu (F. Finžgar) 4. dov. in nedov. opraviti določen delež dela: hči odleže za deklo; on odleže za dva; stroji veliko odležejo // zadostiti del potrebe po čem: sadje jim dosti odleže ♪
- pojénjati -am dov. (ẹ̄) raba peša ponehati, nehati: nevihta je že pojenjala; ko bo veter pojenjal, bodo šli na sprehod / bolečine so pojenjale / njegovo navdušenje je pojenjalo popustilo ♪
- pominíti -mínem dov., pominíl stil. pomínil pominíla (ȋ ȋ) knjiž. miniti, ponehati: popoldne je hitro pominilo / bali so se, da bo ogenj pominil; veter je pominil / bolečina je nekoliko pominila / kako hitro pomine veselje ♪
- preléči -léžem dov., prelézi prelézite; prelègel prelêgla; nam. preléč in prelèč (ẹ́ ẹ̑) redko 1. s smiselnim osebkom v dajalniku odleči: ko ji je preleglo, je vstala; bolniku je po treh dneh preleglo 2. nav. 3. os. ponehati, popustiti: bolečine so mu prelegle ◊ čeb. družina je prelegla matico je zamenjala matico brez rojenja preléči se spremeniti lego: preleči se na hrbet // leči drugam, na drugo mesto: preleči se na drugo posteljo ♪