Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

pomilostiti (2)

1.      pomilostíti  -ím dov., pomilostíl in pomilóstil (ȋ í) delno ali popolnoma oprostiti kazen obsojencu: zločinca kljub prošnji niso pomilostili; vsako leto pomilostijo nekaj zapornikov pomiloščèn -êna -o: bil je obsojen na smrt, potem pa pomiloščen na dosmrtno ječo ♪
2.      pomilostítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od pomilostiti: doseči pomilostitev; odločati, razpravljati o pomilostitvah; prošnja za pomilostitev ♦ jur. delna pomilostitev pri kateri je obsojencu odpuščen le del kazni; odlok o pomilostitvi ♪