Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

polzaveden (1)


  1.      pólzavéden  -dna -o [u̯z] prid. (ọ̑-ẹ́ ọ̑-ẹ̄) 1. ki se ga kdo popolnoma ne zaveda: neki notranji, polzavedni glas mu je šepetal, naj darilo vzame 2. ki ni popolnoma zavesten, hoten; polzavesten: polzaveden gib; polzavedna laž / dremavo, polzavedno stanje ♪



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA