Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

polutan (3)


  1.      polután  -a m (ȃ) zastar. 1. mešanec, križanec: mati tega polutana je Kitajka, oče pa Amerikanec / polutan konja z oslico 2. izrodek, izvržek: moralni polutan ♪
  2.      polutánski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na polutane: polutanske živali ♪
  3.      polutánstvo  -a s (ȃ) zastar. 1. lastnost, značilnost polutanskega: rasno polutanstvo 2. polovičarstvo, omahljivost: revolucija leta 1848 je propadla zaradi polutanstva buržoazije ♪



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA