Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

polkleten (3)

1.      pólkléten  -tna -o [u̯k] prid. (ọ̑-ẹ̑) ki je v kleti, katere okna so nad zemljo: polkletno stanovanje / polkletno okno ♪
2.      pólpritlíčen  -čna -o [u̯p] prid. (ọ̑-ȋ) redko polkleten: polpritlična soba / polpritlično okno ♪
3.      prikléten  -tna -o prid. (ẹ̑) redko polkleten, podpritličen: preseliti se v prikletno sobo ♪