Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

politik (276-300)


  1.      napréden  -dna -o prid., naprédnejši (ẹ̄) 1. ki je, dela v skladu z razvojem družbe iz nižje družbene ureditve v višjo: napreden politik; podpirati delavska in napredna gibanja / napreden duh knjige; napredne ideje, težnje / napreden družbeni sistem / od 1894 do 1918 Narodna napredna stranka 2. ki upošteva novejše tehnične, strokovne pridobitve: napreden kmet / napredne delovne metode; napredno gospodarjenje ◊ ekon. gospodarsko napredna dežela dežela z visokim narodnim dohodkom na prebivalca, visoko stopnjo gospodarske rasti naprédno prisl.: napredno misliti; napredno usmerjena inteligenca ♪
  2.      naravnáti  -ám dov. (á ȃ) 1. narediti, da pride kaj v pravilen, ustrezen položaj: naravnati merilno vrvico; pred ogledalom si je naravnal kravato; vstala je in si naravnala ruto / naravnati izpahnjeno nogo 2. narediti, da kaj pravilno, ustrezno deluje: naravnal je fotografski aparat in začel slikati; naravnati tehtnico / naravnati klimatske naprave na toplo; naravnati ostrino slike; prižgal je tranzistor in naravnal postajo 3. narediti, da je kaj obrnjeno v določeno smer: naravnati daljnogled na vrhove planin / naravnati vodni curek proti gorečemu poslopju / z močnim zamahom vesel je naravnal čoln k bregu / redko dvignil je puško in jo naravnal na cilj nameril / z oslabljenim pomenom naravnal je pogled k njej // napraviti, da dobi kaka dejavnost določeno vsebino: naravnati misli, pogovor na to vprašanje; naravnati pozornost na kaj / naravnati politiko v drugačno smer ● naravnala je svoj korak z njegovim uravnala, uskladila; ekspr. naravnal je oči k njej pogledal jo je; opoldne je naravnala uro naredila, da je kazala točno poldne naravnáti se nar. gorenjsko nameniti se, oditi: naravnal se je spat; naravnali so se k njemu, proti domu naravnán -a -o 1. deležnik od naravnati: natančno naravnana ostrina; ura je bila navita in naravnana 2. raba narašča ki vsebuje, izraža prizadevanje po določeni vsebini; usmerjen: duhovno naravnan človek; kaznovanje naj bo pozitivno naravnano / k cilju naravnano obnašanje ♪
  3.      národen  -dna -o prid. (á) 1. nanašajoč se na narod: a) njihov narodni obstoj je ogrožen; narodne meje; narodno ozemlje / narodni buditelj, voditelj; narodni izdajalec / slovenska narodna himna, zastava / narodna nesreča, sramota; narodna osvoboditev / svet za narodno obrambo / narodni muzej; narodno in pokrajinsko gledališče / Narodna galerija; Narodna in univerzitetna knjižnica; od 1894 do 1918 Narodna napredna stranka b) narodni boji v 19. stoletju; narodni praznik; voditi narodno politiko; boriti se za narodne pravice / biti vzgojen v narodnem duhu; narodni ponos; narodna zavest c) pouk v narodnem jeziku v materinščini; narodna cerkev cerkvenopravno samostojna cerkev pripadnikov določenega naroda; narodna država država, katere prebivalci so (v veliki večini) pripadniki določenega naroda in imajo vse pravice; narodna jed jed, značilna za kak narod, kako področje; narodna manjšina; narodno vprašanje vprašanje obstoja, svobode, razvoja kakega naroda 2. navadno v povedni rabi narodno zaveden: zlasti nižja inteligenca je bila narodna 3. ljudski: narodni običaji / narodne pesmi, pripovedke; narodno blago / godci in drugi narodni umetniki / narodna noša obleka iz krajev nekdanje ljudske noše, zlasti za okras prireditev; narodne vezenine; narodno-zabavna glasba zabavna glasba, ki posnema ljudsko glasbo / pisal je narodne igre / narodna prosveta ● narodni heroj kdor ima red narodnega heroja; red narodnega heroja visoko jugoslovansko odlikovanje, ki se podeli za izredno junaška dejanja v boju s sovražnikom; narodni park večje, pretežno prvobitno pokrajinsko območje posebne naravne lepote z znamenitostmi, ki imajo izjemen narodni, kulturni pomen; Narodna banka Jugoslavije centralna (emisijska) banka Socialistične federativne republike Jugoslavije; knjiž. njegove pesmi so postale narodna lastnina pozna, ceni jih ves narod; na osvobojenem ozemlju se je formirala narodna oblast oblast narodnoosvobodilnih odborov; narodno vozilo glede na uporabnost, ceno najbolj pogosto vozilo v državi; ljudsko vozilo ◊ ekon. narodni dohodek novo ustvarjena vrednost v družbenopolitični skupnosti v določenem razdobju, izražena v denarju; narodno gospodarstvo gospodarstvo določene države; zgod. narodni davek davek, ki so ga zavedni Slovenci prostovoljno dajali Osvobodilni fronti (slovenskega naroda) med narodnoosvobodilnim bojem; (narodni) radikal pristaš Tavčarjeve in Hribarjeve, narodno odločnejše frakcije v kranjskem deželnem zboru v osemdesetih letih 19. stoletja; Narodni svet najvišji politični organ, ki so ga sestavljali zastopniki slovenskih strank, ustanovljen avgusta 1918; narodna garda v francoski revoluciji ustanovljene oborožene enote pristašev revolucije; iz meščanov sestavljene oborožene enote za ohranitev reda in miru na Slovenskem leta 1848; narodna straža v revoluciji 1848 oborožene enote pristašev revolucije na Slovenskem; ob razpadu Avstro-Ogrske pomožne krajevne enote za ohranitev reda in miru na Slovenskem národno prisl.: narodno mešano ozemlje; narodno mlačen, zaveden človek; sam.: biti navdušen za narodno ♪
  4.      národnosten  -tna -o prid. (á) nanašajoč se na narodnost: narodnostna osveščenost, zavest / narodnostna vzgoja / narodnostna nasprotja; narodnostno zatiranje / narodnostni boji; narodnostna politika // naroden: slovenska narodnostna skupnost / državne in narodnostne meje / narodnostna manjšina národnostno prisl.: narodnostno mešano ozemlje; narodnostno neopredeljen ♪
  5.      naspróti  predl. (ọ̑) I. z dajalnikom 1. za izražanje usmerjenosti pri gibanju h komu ali čemu: premakniti stol nasproti peči // za izražanje položaja, ki je glede na izhodišče na drugem koncu vmesnega prostora: stavba stoji nasproti cerkvi; okno nasproti vratom / stanuje meni nasproti 2. za izražanje nasprotovanja, sovražnosti: postavljati nasproti kritikom svojo razlago; znajti se nasproti dvojnemu sovražniku / zločin nasproti narodu proti 3. za izražanje primerjave z drugačnim; v primeri z: padanje cen nasproti decembru; ti si nasproti meni pritlikavec / razlika nasproti lani je očitna // za izražanje razmerja, navadno čustvenega; do: budnost nasproti takim pojavom; politika Avstrije nasproti Slovencem / neustalj.: sočutje nasproti lačnim; nezaupljiv nasproti vsemu novemu // za izražanje omejitve na navedeno osebo: nasproti meni se je tako izrazil II. raba peša, z rodilnikom za izražanje pomena kakor pod I, 1: postaviti pisalni stroj nasproti okna / stanovati nasproti gostilne ♪
  6.      nèangažíranje  -a s (ȅ-ȋ) publ. neangažiranost: njegovo neangažiranje pri delu / politika neangažiranja neuvrščenosti, nevezanosti ♪
  7.      nèangažíranost  -i ž (ȅ-ȋ) lastnost neangažiranega človeka: družbena neangažiranost umetnikov / neangažiranost pri delu / svojo neangažiranost je opravičeval z nezaupanjem / publ. politika nevtralnosti in neangažiranosti neuvrščenosti, nevezanosti ♪
  8.      nèblókovski  -a -o prid. (ȅ-ọ̑) ki ni blokovski: neblokovske države / neblokovska politika, usmerjenost ♪
  9.      nédičevec  -vca m (ẹ̑) privrženec srbskega protirevolucionarnega politika Milana Nedića: propaganda nedičevcev // med narodnoosvobodilnim bojem pripadnik protipartizanskih enot Milana Nedića: spopad partizanov z Nemci in nedičevci ♪
  10.      nèelástičen  -čna -o prid. (ȅ-á) ki ni elastičen: neelastičen les / neelastični predpisi; neelastična gospodarska politika ♪
  11.      nèelástičnost  -i ž (ȅ-á) lastnost, značilnost neelastičnega: neelastičnost lesa / neelastičnost repertoarne politike ♪
  12.      nèintervéncija  -e ž (ȅ-ẹ́) publ. nevmešavanje: načelo, politika neintervencije ♪
  13.      nènačêlen  -lna -o prid. (ȅ-ȇ) ki ni načelen: nenačelna izjava / nezanesljiv, nenačelen človek / obsojati nenačelno politiko stranke ♪
  14.      nènapádanje  -a s (ȅ-ā) kar je nasprotno, drugačno od napadanja: politika nenapadanja ♦ polit. pakt o nenapadanju ♪
  15.      néokolonialízem  -zma m (ẹ̑-ȋ) po drugi svetovni vojni politika gospodarsko razvitih držav, ki si prizadeva spraviti nerazvite države, zlasti nekdanje kolonije, v čim večjo odvisnost: boj proti neokolonializmu, kolonializmu in imperializmu ♪
  16.      nep  -a in NEP NEP-a [nép] m, tudi neskl. (ẹ̑) zgod., kratica nova ekonomska politika v Sovjetski zvezi po letu 1921 ♪
  17.      nèperspektívnost  -i ž (ȅ-ȋ) lastnost, značilnost neperspektivnega: neperspektivnost take politike ♪
  18.      nèpovezovánje  -a s (ȅ-ȃ) publ. kar je nasprotno, drugačno od povezovanja: odpravljati nepovezovanje osebnih dohodkov z rezultati pri delu / nadaljevati politiko nepovezovanja v bloke ♪
  19.      nèpróžen  -žna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) ki ni prožen: neprožna snov / neprožen človek / neprožna politika ♦ fiz. neprožna deformacija sprememba oblike, ki ostane tudi potem, ko sila ne deluje več ♪
  20.      nèpróžnost  -i ž (ȅ-ọ́) lastnost, značilnost neprožnega: neprožnost lesa / neprožnost politike / pri njem je bilo opaziti nekakšno neprožnost misli / pripovedna neprožnost ♪
  21.      nèstrpljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) star. nestrpen, nerazumevajoč: nestrpljivi politiki / nestrpljivi odnosi ♪
  22.      nèuveljávljanje  -a s (ȅ-á) kar je nasprotno, drugačno od uveljavljanja: neuveljavljanje pravic / kritiziral je neuveljavljanje žensk v politiki ♪
  23.      nèuvŕščanje  -a s (ȅ-ŕ) publ. pojav ali stanje, da se posamezne države ne vključujejo v politične ali vojaške bloke: utrjevati ideje o neuvrščanju / politika neuvrščanja ♪
  24.      nèuvrščèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) navadno v zvezi z država ki ni vključen v politične ali vojaške bloke: sodelovanje neuvrščenih držav; Jugoslavija je neuvrščena država / publ. neuvrščena politika; sam.: gibanje neuvrščenih ♪
  25.      nèuvrščênost  -i ž (ȅ-é) lastnost, značilnost neuvrščene države: zagovarjati neuvrščenost / politika neuvrščenosti ♪

   151 176 201 226 251 276 301 326 351 376  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA