Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
politik (557)
- polítik -a m (í) 1. kdor se poklicno ukvarja s politiko: bil je uspešen politik; imeti pogovore z vodilnimi politiki države / buržoazni politik; levo usmerjeni politiki / profesionalni politik 2. ekspr. kdor zna ravnati z ljudmi spretno, okoliščinam ustrezno: je politik, da mu je malokdo kos ♪
- polítika -e ž (í) 1. urejanje družbenih razmer, odločanje o njih s pomočjo države in njenih organov: vplivati na politiko; zanimati se za politiko; pridobiti si vpliven položaj v politiki; ukvarjati se s politiko; napredna politika / podružbljanje politike prenašanje državnih funkcij na samoupravne organizacije in institucije / notranja politika // s prilastkom tako urejanje in odločanje glede na nosilca: politika izvršnega sveta; politika Zveze komunistov Jugoslavije / državna, občinska politika 2. v državah z večstrankarskim sistemom dejavnost političnih strank in njihov medsebojni odnos v boju za oblast: boj med laburistično in konservativno
stranko v angleški politiki; opozicijska politika 3. s prilastkom urejanje in vzdrževanje odnosov ene države z drugimi državami: mednarodna politika; analiza svetovne politike; načela zunanje politike Jugoslavije // način urejanja odnosov ene države z drugo: osvajalna politika imperialističnih držav / raznarodovalna politika Hitlerjeve Nemčije / blokovska politika; politika neuvrščenih držav / publ.: politika rasne diskriminacije; politika sile 4. s prilastkom urejanje razmer in odločanje o njih na določenem družbenem področju: gospodarska, kulturna, prosvetna politika / razvojna politika; določiti poslovno politiko podjetja; repertoarna politika gledališča; dolgoročna politika kreditiranja; publ. kadrovska politika // publ. določbe, načela za tako urejanje in odločanje: izvajanje začrtane politike 5. ekspr. ravnanje posameznika z ljudmi, ustrezno okoliščinam: spregledal je njegovo politiko; voditi zahrbtno politiko ● pog. zganjati politiko ukvarjati se s politiko; vnašati politiko v kako dejavnost; ekspr. spet sta zašla v politiko začela govoriti, razpravljati o politiki; publ. stopiti v svet politike začeti se ukvarjati s politiko ◊ ekon. denarna politika; zgod. nova ekonomska politika ekonomska politika v Sovjetski zvezi po letu
1921 ♪
- politikánt in politikànt -ánta m (ā á; ȁ á) nav. slabš. nenačelen, koristoljuben politik: bil je politikant in karierist ♪
- politikántski -a -o prid. (ā) nanašajoč se na politikante ali politikantstvo: politikantsko taktiziranje / tam vladajo politikantski odnosi ♪
- politikántstvo -a s (ā) nav. slabš. nenačelno, koristoljubno politično delovanje: kritizirati politikantstvo; oportunizem in politikantstvo ♪
- polítikar -ja m (í) ekspr. politik: korumpirani politikarji ♪
- polítikarica -e ž (í) ekspr. političarka: agilna politikarica ♪
- politikováti -újem nedov. (á ȗ) star. politizirati: možje so modrovali in politikovali ♪
- polítikum -a m (í) knjiž., navadno v povedni rabi kar je odvisno od politike, političnih razmer: šola je bila pogostokrat politikum / učenje tujega jezika je pomemben politikum, v negativnem ali pozitivnem smislu ♪
- géopolítika -e ž (ẹ̑-í) nauk, ki razlaga in utemeljuje politični razvoj zlasti z geografskimi razmerami: nacistična geopolitika ♪
- abstinénčen -čna -o (ẹ̑) pridevnik od abstinenca: abstinenčna politika; abstinenčno društvo ♪
- agráren -rna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na kmetijstvo; kmetijski, poljedelski: agrarni proizvodi; agrarna dežela, politika; agrarno-industrijske države / agrarna stranka 2. nanašajoč se na zemljiško posest, zemljiški: rešitev agrarnega vprašanja; agrarni interesent interesent, ki se ob agrarni reformi poteguje za dodelitev zemlje; agrarni maksimum največja dovoljena zemljiška lastnina; agrarna reforma razdelitev veleposesti med tiste, ki zemljo obdelujejo ♪
- agrarízem -zma m (ȋ) ekon. kmetijska usmerjenost gospodarske politike: industrializem in agrarizem ♪
- agrárnopolítičen -čna -o prid. (ȃ-í) nanašajoč se na agrarno politiko: agrarnopolitični program, ukrep ♪
- agresíven -vna -o prid., agresívnejši (ȋ) napadalen, nasilen: imeti agresivne namene; agresivna politika, vojna; agresivno dejanje; sovražnik je postal agresiven / v življenju je bil premalo agresiven ♦ kem. agresivna voda voda, ki povzroča korozijo ♪
- ànacionálen -lna -o prid. (ȁ-ȃ) narodno brezbrižen: sovražno delovanje anacionalnih in protinacionalnih elementov; očitali so mu, da je anacionalen / anacionalna politika stranke / razsvetljenstvo je po svoji naravi anacionalno ♪
- anahronístičen -čna -o prid. (í) ki ni v skladu z določenim časom ali razmerami, nesodoben: anahronistična politika; anahronistično gledanje na dobo; to delo je danes že anahronistično ♪
- analfabét -a m (ẹ̑) kdor ne zna pisati in brati, nepismen človek: njegov ded je analfabet; število analfabetov pada // slabš. kdor se na kako stroko slabo spozna, nevednež: v politiki je popoln analfabet; tehnični analfabet ♪
- anarhoíden -dna -o prid. (ȋ) knjiž. ki teži, se nagiba k anarhiji: anarhoidna gledališka politika; anarhoidno pojmovanje demokracije ♪
- aneksionístičen -čna -o prid. (í) ki je usmerjen, ki teži k aneksiji: aneksionistični cilji; aneksionistična politika; aneksionistična stranka ♪
- anglofíl -a m (ȋ) kdor se navdušuje za angleško politiko ali kulturo: imeti koga za anglofila ♪
- anglofílski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na anglofile: njegov anglofilski znanec / anglofilska politika ♪
- anglofób -a m (ọ̑) kdor je nasproten angleški politiki ali kulturi: zagrizen anglofob ♪
- ántikolonialízem -zma m (ȃ-ȋ) gibanje proti kolonializmu: bojevniki antikolonializma / politika antikolonializma ♪
- ántipolítičen -čna -o prid. (ȃ-í) ki je proti politiki: antipolitično razpoloženje v romanu ántipolítično prisl.: biti antipolitično usmerjen ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226