Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

politi (1747)

1.      políti  -líjem dov. (í) 1. narediti, da pride tekočina na kaj, navadno iz posode: politi slamo z bencinom; politi tla / politi prt s črnilom; politi se z vrelo vodo; pren., knjiž. njegove navdušene besede so polili s posmehom ♦ gastr. pečene ribe politi z marinado // nehote spraviti navadno del tekočine iz posode: nesi previdno, da ne poliješ; politi juho, mleko; če je skodelica prepolna, se rado polije 2. pojaviti se, razširiti se po telesu, delu telesa, navadno zaradi razburjenja, velikega telesnega napora; obliti: mrzel pot ga je polil (po hrbtu); zona ga je polila ob tej novici / polila jo je rdečica, star. kri zardela je; polile so jo solze začela je jokati ● te besede so bile, kot bi ga kdo polil z mrzlo vodo zelo so ga prizadele, razočarale polít -a -o: z vodo polita tla ∙ stoji pred njim kakor polit cucek boječe, preplašeno ♪
2.      polítičarka  -e ž (í) ženska, ki se poklicno ukvarja s politiko: preudarna političarka / socialistična političarka ♪
3.      polítičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na politiko: boriti se za politične cilje; njegova politična dejavnost; politična manifestacija; publ. izvajati politični pritisk / on je ugledna politična osebnost / politična neodvisnost države; politična razdelitev sveta / politični emigrant; politična organizacija; politično gibanje / politična izobrazba; fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo; politična znanost / politični žargon / politične vesti / napisati več političnih pamfletov / politični biro v nekaterih komunističnih partijah izvršilni organ centralnega komiteja; politični delegat med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 borec, ki nadomešča političnega komisarja v nižjih vojaških enotah; (politični) komisar med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 oficir, ki skrbi zlasti za politično in moralno področje in kadrovska vprašanja v vojaški enoti / politični program program politične stranke, ki določa njene cilje in sredstva za njihovo uresničenje; politična integracija integracija posameznih držav zaradi sodelovanja na določenih področjih; politična stranka organizirana skupina ljudi, ki se zavzema za uresničenje svojega političnega programa ● ekspr. preobračati politične kozolce spreminjati politične nazore; ekspr. politični mrlič človek, ki mu je popolnoma onemogočeno politično delovanje; publ. oditi iz političnega življenja ne ukvarjati se več s politiko ◊ geogr. politična karta karta, ki prikazuje politično-upravne ozemeljske enote; soc. politična ekonomija veda o zakonih v proizvodnji in delitvi materialnih dobrin v družbi polítično prisl.: politično delovati; politično polemičen članek; biti politično zanesljiv ♪
4.      polítično...  prvi del zloženk (í) nanašajoč se na političen: političnoekonomski, političnoupraven, političnovzgojen ♪
5.      polítičnoekonómski  -a -o prid. (í-ọ̑) nanašajoč se na politično ekonomijo: političnoekonomska kategorija ♪
6.      polítičnost  -i ž (í) lastnost, značilnost političnega: političnost drame ♪
7.      polítičnoteritoriálen  -lna -o prid. (í-ȃ) nanašajoč se na političnoupravno delitev državnega ozemlja: političnoteritorialna delitev / političnoteritorialna enota do 1963 družbenopolitična skupnost ♪
8.      polítičnoupráven  -vna -o prid. (í-á) nanašajoč se na politično upravo: političnoupravna delitev državnega ozemlja ♪
9.      polítičnovzgójen  -jna -o prid. (í-ọ̑) nanašajoč se na politično vzgojo: političnovzgojna načela / političnovzgojno delo ♪
10.      polítik  -a m (í) 1. kdor se poklicno ukvarja s politiko: bil je uspešen politik; imeti pogovore z vodilnimi politiki države / buržoazni politik; levo usmerjeni politiki / profesionalni politik 2. ekspr. kdor zna ravnati z ljudmi spretno, okoliščinam ustrezno: je politik, da mu je malokdo kos ♪
11.      polítika  -e ž (í) 1. urejanje družbenih razmer, odločanje o njih s pomočjo države in njenih organov: vplivati na politiko; zanimati se za politiko; pridobiti si vpliven položaj v politiki; ukvarjati se s politiko; napredna politika / podružbljanje politike prenašanje državnih funkcij na samoupravne organizacije in institucije / notranja politika // s prilastkom tako urejanje in odločanje glede na nosilca: politika izvršnega sveta; politika Zveze komunistov Jugoslavije / državna, občinska politika 2. v državah z večstrankarskim sistemom dejavnost političnih strank in njihov medsebojni odnos v boju za oblast: boj med laburistično in konservativno stranko v angleški politiki; opozicijska politika 3. s prilastkom urejanje in vzdrževanje odnosov ene države z drugimi državami: mednarodna politika; analiza svetovne politike; načela zunanje politike Jugoslavije // način urejanja odnosov ene države z drugo: osvajalna politika imperialističnih držav / raznarodovalna politika Hitlerjeve Nemčije / blokovska politika; politika neuvrščenih držav / publ.: politika rasne diskriminacije; politika sile 4. s prilastkom urejanje razmer in odločanje o njih na določenem družbenem področju: gospodarska, kulturna, prosvetna politika / razvojna politika; določiti poslovno politiko podjetja; repertoarna politika gledališča; dolgoročna politika kreditiranja; publ. kadrovska politika // publ. določbe, načela za tako urejanje in odločanje: izvajanje začrtane politike 5. ekspr. ravnanje posameznika z ljudmi, ustrezno okoliščinam: spregledal je njegovo politiko; voditi zahrbtno politiko ● pog. zganjati politiko ukvarjati se s politiko; vnašati politiko v kako dejavnost; ekspr. spet sta zašla v politiko začela govoriti, razpravljati o politiki; publ. stopiti v svet politike začeti se ukvarjati s politiko ◊ ekon. denarna politika; zgod. nova ekonomska politika ekonomska politika v Sovjetski zvezi po letu 1921 ♪
12.      politikánt  in politikànt -ánta m (ā á; ȁ á) nav. slabš. nenačelen, koristoljuben politik: bil je politikant in karierist ♪
13.      politikántski  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na politikante ali politikantstvo: politikantsko taktiziranje / tam vladajo politikantski odnosi ♪
14.      politikántstvo  -a s (ā) nav. slabš. nenačelno, koristoljubno politično delovanje: kritizirati politikantstvo; oportunizem in politikantstvo ♪
15.      polítikar  -ja m (í) ekspr. politik: korumpirani politikarji ♪
16.      polítikarica  -e ž (í) ekspr. političarka: agilna politikarica ♪
17.      politikováti  -újem nedov. (á ȗ) star. politizirati: možje so modrovali in politikovali ♪
18.      polítikum  -a m (í) knjiž., navadno v povedni rabi kar je odvisno od politike, političnih razmer: šola je bila pogostokrat politikum / učenje tujega jezika je pomemben politikum, v negativnem ali pozitivnem smislu ♪
19.      politíranje  -a s (ȋ) glagolnik od politirati: politiranje pohištva ♪
20.      politírati  -am nedov. in dov. (ȋ) les. polirati s polituro: politirati les / politirati pohištvo politíran -a -o: črno politiran klavir ♪
21.      polítiški  -a -o prid. (í) star. političen: proučiti politiške razmere; politiške težnje / politiške novice; politiško vprašanje / politiški list; politiško društvo ♪
22.      politizácija  -e ž (á) glagolnik od politizirati: politizacija univerze, znanosti, javnega življenja; proces politizacije / politizacija delovnih množic ♪
23.      politizíranje  -a s (ȋ) glagolnik od politizirati: politiziranje šole / ni mu do politiziranja ♪
24.      politizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. vnašati politične elemente, vplive v kaj: politizirati šolo 2. nedov., nav. ekspr. govoriti, razpravljati o politiki, političnih vprašanjih: možje so sedeli in politizirali politizírati se začeti se ukvarjati s politiko: del mladine se je politiziral / društvo se je politiziralo ♪
25.      agrárnopolítičen  -čna -o prid. (ȃ-í) nanašajoč se na agrarno politiko: agrarnopolitični program, ukrep ♪

1 26 51 76 101 126 151 176 201 226