Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

polit (33-57)

33.      polítkomisár  -ja m (ȋ-á) kratica, med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 politični komisar: za komandantom je borcem spregovoril še politkomisar; politkomisar Cankarjeve brigade ♪
34.      politológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za politologijo: na razgovor so povabili uglednega politologa / diplomirani politolog ♪
35.      politologíja  -e ž (ȋ) veda o politiki: razvoj politologije / oddelek za politologijo ♪
36.      politonálen  -lna -o prid. (ȃ) muz. pri katerem istočasno zvenijo različne tonalitete: politonalna glasba ♪
37.      politonálnost  -i ž (ȃ) muz. istočasno zvenenje različnih tonalitet ♪
38.      politúra  -e ž (ȗ) les. raztopina različnih smol, ki dela, nanesena v tankem sloju, površino bleščečo: nanesti polituro; lužila in politure // tanka plast iz tega: bleščeča se politura mize; raze v polituri; pren., ekspr. njegove besede so okorne, brez potrebne politure ♪
39.      agrárnopolítičen  -čna -o prid. (ȃ-í) nanašajoč se na agrarno politiko: agrarnopolitični program, ukrep ♪
40.      ántipolítičen  -čna -o prid. (ȃ-í) ki je proti politiki: antipolitično razpoloženje v romanu ántipolítično prisl.: biti antipolitično usmerjen ♪
41.      àpolítičen  -čna -o prid. (ȁ-í) ki se ne zanima za politiko: izrazito apolitičen človek / klub je bil apolitičen; njegova apolitična narava; njihovo stališče je apolitično ♪
42.      àpolítičnost  -i ž (ȁ-í) lastnost, značilnost apolitičnega človeka: apolitičnost prebivalstva industrializiranih držav / brezidejnost in apolitičnost v književnosti ♪
43.      cerkvénopolítičen  -čna -o prid. (ẹ̑-í) nanašajoč se na cerkveno politiko: konkordat je cerkvenopolitična zadeva / dogmatične in cerkvenopolitične določbe ♪
44.      dávčnopolítičen  -čna -o prid. (á-í) nanašajoč se na davčno politiko: davčnopolitična načela ♪
45.      depolitizácija  -e ž (á) odprava, odstranitev političnih elementov, vplivov iz česa: depolitizacija državnih funkcij, šolstva, javnega življenja / depolitizacija cerkve // prenehanje ukvarjanja s politiko: današnja depolitizacija je posledica razočaranj nad splošnim političnim razvojem v Evropi ♪
46.      depolitizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) odpraviti, odstraniti politične elemente, vplive iz česa: vso afero so skušali depolitizirati / depolitizirati cerkev depolitizírati se prenehati ukvarjati se s politiko: del mladine se je depolitiziral ♪
47.      dnévnopolítičen  -čna -o prid. (ẹ̑-í) nanašajoč se na dnevno politiko: njegova umetnost ni služila dnevnopolitičnim geslom; dnevnopolitični interesi ♪
48.      drúžbenopolítičen  -čna -o prid. (ȗ-í) nanašajoč se na politično življenje družbe: bil je aktiven družbenopolitični delavec; zakonitost družbenopolitičnega razvoja; družbenopolitična aktivnost žensk; družbenopolitično izobraževanje / družbenopolitični sistem politična ureditev družbe; družbenopolitične organizacije; družbenopolitična skupnost ♪
49.      držávnopolítičen  -čna -o prid. (á-í) nanašajoč se na državno politiko: državnopolitični sistem; državnopolitična enotnost; državnopolitična načela / državnopolitična vzgoja državljanov ♪
50.      géopolítičen  -čna -o prid. (ẹ̑-í) 1. nanašajoč se na geopolitiko: geopolitične težnje 2. publ. politično-geografski: geopolitični položaj dežele; ukvarjati se z geopolitičnimi vprašanji géopolítično prisl.: živeti na geopolitično izredno izpostavljenih tleh ♪
51.      géopolítika  -e ž (ẹ̑-í) nauk, ki razlaga in utemeljuje politični razvoj zlasti z geografskimi razmerami: nacistična geopolitika ♪
52.      gospodárskopolítičen  -čna -o prid. (á-í) nanašajoč se na gospodarsko politiko: tako odločitev so narekovali gospodarskopolitični oziri; gospodarskopolitični ukrepi ♪
53.      idéjnopolítičen  -čna -o prid. (ẹ̑-í) publ. nanašajoč se na politične ideje: idejnopolitično delo / idejnopolitični vplivi / idejnopolitična vsebina članka idéjnopolítično prisl.: idejnopolitično se izpopolnjevati ♪
54.      kozmopolít  -a m (ȋ) 1. nav. slabš. pristaš kozmopolitizma: odtujil se je domovini in svojemu narodu ter postal nekakšen kozmopolit 2. kdor je široko, svetovno razgledan in zelo uglajen, svetovljan: je intelektualec in kozmopolit ◊ biol. rastlina ali žival, ki živi na kateremkoli področju zemlje ♪
55.      kozmopolitízem  -zma m (ȋ) 1. nazor, po katerem človek ne pripada posameznemu narodu, državi, ampak svetu kot celoti: pesnikov prehod od kozmopolitizma k patriotizmu / kozmopolitizem stoikov / slabš. zaiti v hud buržoazni kozmopolitizem 2. široka, svetovna razgledanost in velika uglajenost, svetovljanstvo: presenetil jih je s svojim kozmopolitizmom ♪
56.      kozmopolítski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kozmopolite ali kozmopolitizem: buržoazni nacionalizem in kozmopolitske tendence / kozmopolitski in domovinski principi v njegovi pesnitvi // nav. ekspr. mednaroden, svetoven: to je veliko, kozmopolitsko mesto / kozmopolitski značaj prestolnice kozmopolítsko prisl.: kozmopolitsko usmerjen človek ♪
57.      kozmopolítstvo  -a s (ȋ) nav. slabš. kozmopolitska miselnost: v meščanskih slojih je vladalo kozmopolitstvo in nemškutarstvo ♪

   1 8 33 58 83 108 133 158 183 208