Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

polit (1.301-1.325)


  1.      prótistrúja  -e ž (ọ̑-ú) knjiž. literarni, politični smeri nasprotna smer: proti impresionizmu se je pojavila močna protistruja ♪
  2.      protokól  -a m (ọ̑) 1. uradna in družabna pravila za medsebojne stike uradnih predstavnikov držav: držati se protokola; sprejem predsednika republike, veleposlanika je potekal po protokolu / diplomatski protokol // urad, oddelek ustreznega organa, ki skrbi za izvajanje teh pravil: sprejem je organiziral protokol; delati v protokolu / šef protokola 2. polit. mednarodni dogovor, navadno o določenem vprašanju: delegaciji sta podpisali protokol o gospodarskem sodelovanju; finančni protokol 3. polit. zapisnik o poteku, rezultatih mednarodne konference, sestanka: ker diplomati niso dosegli sporazuma, so objavili samo protokol 4. star. (uradni) zapisnik: protokol zasliševanja / sestaviti protokol; dati na protokol / sodnijski protokol ♪
  3.      proudhonízem  -zma [prudo-] m (ȋ) soc. socialnopolitična smer, ki zlasti odklanja lastnino in državo, imenovana po Proudhonu ♪
  4.      provála  -e ž (ȃ) žarg., polit., pred 1945 policijsko odkritje enote, članov tajne organizacije, navadno zaradi izdaje: po njegovi aretaciji so se v mestni partijski organizaciji bali provale ● zastar. provale Turkov na slovensko ozemlje vdori, vpadi ♪
  5.      provocírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. spodbujati koga k zanj škodljivim izjavam, dejanjem, zlasti političnim: vtihotapil se je v organizacijo in provociral 2. ekspr. izzivati: kadar je pijan, provocira; provocirati koga / provocirati spore provocíran -a -o: napad je bil provociran ♪
  6.      provokácija  -e ž (á) 1. spodbujanje koga k zanj škodljivim izjavam, dejanjem, zlasti političnim: bati se provokacij / njegovo govorjenje je bilo provokacija 2. ekspr. izzivanje: ni odgovoril na njegovo provokacijo / provokacije izvidniških letal / tako se je oblačil iz želje po provokaciji ♪
  7.      próžen  -žna -o prid., próžnejši (ọ́ ọ̄) 1. ki začasno, dokler deluje sila, spremeni svojo obliko: prožen les; prožne stene žil / njena koža je bila sveža in prožna 2. ki se da upogibati, pregibati: prožni sklepi; prožne kosti 3. lahkoten, gibčen: hodila je vzravnano in s prožnimi koraki / ekspr. je bistre glave in prožnega duha 4. ekspr. sposoben prilagajati se času, razmeram: prožni predpisi; prožna poslovna politika; prožno stališče / prožen človek človek, ki se v vsaki situaciji znajde, se prilagodi ● ekspr. on ima prožno hrbtenico menja prepričanje v skladu z razmerami; poljud. prožno pero vzmet v obliki ploščate palice, strok. listna vzmet ◊ šport. prožna deska; prožna ponjava telovadno orodje, na katerem se poskakuje po močni tkanini, napeti na okvir próžno prisl.: prožno hoditi ♪
  8.      prúsovstvo  -a s (ȗ) državna in politična pripadnost k Prusiji: poudarjal je svoje prusovstvo // miselnost, lastnosti Prusov: širjenje, vpliv prusovstva ♪
  9.      prvák  -a m (á) 1. posameznik ali moštvo, ki na višjem ali končnem, odločilnem tekmovanju doseže prvo mesto: postati prvak; kolesarski, smučarski, šahovski prvak; prvak v boksu, hokeju, plavanju; publ.: osvojiti naslov prvaka; branilec naslova prvaka / državni, olimpijski, republiški, svetovni prvak ♦ šport. absolutni prvak ne glede na kategorijo 2. nav. ekspr., navadno z rodilnikom kdor se posebno odlikuje v čem: prvak sodobne glasbe, proze / prvak znanja / prvak gledališča, opere 3. nav. mn. vodilni, najvplivnejši politiki na Kranjskem v drugi polovici 19. stoletja: vpliv prvakov; zborovanje prvakov / narodni prvaki // v nekaterih državah ugleden, vpliven član organizacije, stranke: policija je aretirala več sindikalnih prvakov; prvak konservativne, liberalne stranke 4. nav. mn., zool. najbolj razviti sesalci; primati: značilnosti prvakov ♪
  10.      prváški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na prvake ali prvaštvo: prvaško nastopanje / doseči tri prvaške naslove tri naslove prvaka / prvaška politika ♪
  11.      prváštvo  -a s (ȃ) 1. nav. slabš. dejstvo, da je kdo prvak: hlepel je po slavi in prvaštvu / politično prvaštvo 2. ekspr. prvaki, vodilni politiki: pri mizi je sedelo prvaštvo; omahljivo prvaštvo ♪
  12.      pŕvič  prisl. (ȓ) 1. pri ponavljanju na prvem mestu: prvič se je oženil s Slovenko, drugič s tujko; razprava je bila prvič objavljena v angleščini, nato pa v slovenščini / pri cerkveni poroki v nedeljo sta bila prvič oklicana; pri licitaciji kdo da več - prvič, drugič, tretjič // izraža, da se povedano prej še ni zgodilo: danes je bil prvič v operi; prvič ta mesec sem šel v kino; ekspr. prvič v življenju je prišel na ta vrh / ekspr. v tej kavarni sem prvič in zadnjič 2. v zapovrstju na prvem mestu: prosilec ne ustreza, prvič, ker nima zadostne izobrazbe, drugič, ker nima delovnih izkušenj; knjiga obravnava 1. [prvič] politične, 2. gospodarske razmere ● ekspr. kar zmerja naj, saj ne bo prvič poudarja pogostnost dejanja; ekspr. prvič in zadnjič ti rečem: denarja ne dam izraža odločno zavrnitev ♪
  13.      publicíst  -a m (ȋ) kdor ustvarja besedila, dela, katerih namen je obveščati, seznanjati javnost s čim, navadno v časopisju, na radiu, televiziji: izšla je knjiga znanega pisatelja in publicista / politični publicist ♪
  14.      publicístika  -e ž (í) dejavnost, katere namen je obveščati, seznanjati javnost s čim, navadno v časopisju, na radiu, televiziji: ukvarjati se s publicistiko; leposlovje in publicistika / knjižna, kulturna, politična, znanstvena publicistika; revialna publicistika // besedila, dela te dejavnosti: zbrati in izdati publicistiko koga; poznati marksistično publicistiko o narodnem vprašanju ♪
  15.      pugwaški  -a -o [págvaš-] prid. (ȃ) polit. nanašajoč se na znanstvenike, ki si organizirano prizadevajo za mir, razorožitev, znanstveno sodelovanje: pugwaško gibanje / pugwaška konferenca ♪
  16.      pustolóvec  -vca m (ọ̑) kdor išče, ljubi pustolovščine: po svoji naravi je nemirnež in pustolovec; mladostni pustolovec // slabš. kdor se loti nevarnih, tveganih dejanj: politični pustolovci ♪
  17.      pustolóvščina  -e ž (ọ̑) nenavaden, vznemirljiv doživljaj: pripovedovala je o svojih pustolovščinah; prevzela ga je želja po pustolovščinah / spuščati se v ljubezenske pustolovščine // nav. slabš. nevaren poskus, tvegano dejanje: hitra vožnja je nevarna pustolovščina; politična pustolovščina ♪
  18.      rádičevec  -vca m (ȃ) zgod. član hrvatske kmečke stranke, imenovan po politiku Stjepanu Radiću: radičevci in frankovci ♪
  19.      radikálen  -lna -o prid., radikálnejši (ȃ) 1. ki zadeva bistvo, temelj česa in se uresničuje odločno, brez popuščanja; korenit, temeljit: radikalne spremembe / radikalni ukrepi; radikalne metode ♦ med. radikalna operacija operacija, pri kateri se popolnoma izreže bolno tkivo // ki zagovarja, zahteva tako uresničevane spremembe bistva, temelja česa: postati radikalen; je najradikalnejši med politiki / radikalna stranka / radikalen nazor 2. ekspr. (zelo) velik, pomemben: med njima je radikalna razlika; to je radikalna zmota radikálno prisl.: radikalno rešiti problem; radikalno usmerjen politik ♪
  20.      radikalizácija  -e ž (á) glagolnik od radikalizirati: radikalizacija stranke; proces radikalizacije v političnem in gospodarskem življenju države / nadaljnja radikalizacija problema ne bi bila koristna ♪
  21.      radikalizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) narediti, da postane kaj (bolj) radikalno: radikalizirati svoj nazor; politične zahteve gibanja so se radikalizirale / pomanjkanje ali zatiranje radikalizira množice radikalizíran -a -o: radikalizirana misel ♪
  22.      radikálnost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost radikalnega: radikalnost spremembe / radikalnost političnih strank / biti znan po svoji radikalnosti po radikalnem mišljenju, ravnanju ♪
  23.      rafinírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. odstranjevati primesi; čistiti, prečiščevati: rafinirati surovi baker; rafinirati sladkor; rafinirati nafto 2. knjiž. delati, da postane kaj izbrano, uglajeno: rafinirati svoje izražanje, vedenje; oblike meščanske drame so se rafinirale in dopolnjevale rafiníran -a -o 1. deležnik od rafinirati: rafiniran človek; rafiniran jezik, okus; sladkor je rafiniran; rafinirana nafta 2. knjiž. premeten, zvit: rafiniran politik / izmišljal si je najbolj rafinirana ponižanja; prisl.: rafinirano se izražati; rafinirano mučiti ♪
  24.      rajónec  -nca m (ọ̑) med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 družbenopolitični delavec v rajonu: k njim so večkrat prihajali rajonci ♪
  25.      rásen  -sna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na raso: ugotavljati rasni izvor; rasna čistost; rasne značilnosti / rasni tipi; rasne skupine / rasni nemiri; rasna diskriminacija; bati se rasnega preganjanja; rasno razlikovanje ♦ polit., soc. rasna teorija na biologizmu temelječa teorija, po kateri so značilnosti, lastnosti in pravice ljudi določene z njihovo raso rásno prisl.: rasno mešano prebivalstvo ♪

   1.176 1.201 1.226 1.251 1.276 1.301 1.326 1.351 1.376 1.401  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA