Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

polikan (2)



  1.      oščétkati  -am dov. (ẹ̑) očistiti, zgladiti s ščetko: oščetkati lase / oščetkati klobuk, obleko okrtačiti oščétkan -a -o: oščetkani lasje; obleka je bila skrbno polikana in oščetkana
  2.      políkati  -am dov. () 1. z likanjem zgladiti del tkanine: rjuho je zganila na pol, polikala in spet preganila / polikati rob, šiv / redko skrbno polikati obleko zlikati // drugega za drugim zlikati: polikala je že vse manjše kose 2. star. pološčiti: polikati parket; polikati škornje / mojster je že polikal pohištvo polakiral políkan -a -o 1. deležnik od polikati: polikan šiv; parket je lepo polikanekspr. lasje so se mu svetili in sploh je bil ves polikan zelo skrbno oblečen, urejen 2. ekspr. pretirano skrben, pravilen: polikana izgovarjava; prisl.: polikano govoriti, se vesti




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA