Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

polih (5)

1.      polihístor  -ja m (ȋ) poznavalec mnogih področij, strok: bil je polihistor; čas polihistorjev je že minil ♪
2.      polihístorski  -a -o prid. (ȋ) tak kot pri polihistorju: polihistorsko znanje ♪
3.      polihístorstvo  -a s (ȋ) poznavanje mnogih področij, strok: njegovo nagnjenje k polihistorstvu ♪
4.      tístile  -a- -o- zaim. (ȋ) ekspr. tisti: sédi na tistile stol; ustavili so se pri tistihle topolih; tistale ženska je ravnateljica ♪
5.      topôlovka  -e ž (ó) 1. bot. užitna lističasta goba z rumeno rjavim klobukom in ukrivljenim vitkim betom, ki raste zlasti ob topolih, Agrecybe aegerita: nabirati topolovke 2. zool. hrošč z modro zelenim ovratnikom in rdečim vratnim ščitom, ki obžira topolove liste, Melasoma populi ♪