Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

polifonija (2)

1.      polifoníja  -e ž (ȋ) muz. večglasje, v katerem se vsi glasovi ritmično in melodično samostojno razvijajo: vokalna polifonija ♪
2.      polifónski  -a -o (ọ̑) pridevnik od polifonija: polifonska skladba ♪