Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

poli (276-300)


  1.      aspékt  -a m (ẹ̑) izhodišče kriterija za presojanje česa; vidik: razprava odpira nove aspekte na probleme; gledati z določenih, različnih aspektov; ekonomski, nacionalni, politični aspekt // podoba, videz, v kakršnem se kaže kaka stvar, pojav: različni aspekti družbenega življenja; aspekt problema ◊ astr. medsebojna lega premičnic, Lune in Sonca; lingv. značilnost, posebnost glagola, da izraža dovršnost ali nedovršnost; vid ♪
  2.      aspirácija  -e ž (á) nav. mn., knjiž. prizadevanje za kaj; težnja, želja: uresničili so svoje politične aspiracije; visoke aspiracije; imperialistične, nacionalistične aspiracije; kulturne, umetniške aspiracije; tuje aspiracije po naši zemlji ◊ lingv. izgovor zapornikov z močnim izdihom, pridih; med. izsesavanje; vsesavanje; teh. izsesavanje vlažnega, prašnega zraka iz strojev ♪
  3.      atáka  -e ž (ȃ) knjiž. nenaden močen vojaški naskok: divja ataka; ataka oklopnikov; pren. polemična ataka; ataka na politiko miroljubne koeksistence ♪
  4.      atentát  -a m (ȃ) morilski napad na vodilno osebnost, navadno iz političnih vzrokov: narediti, pripravljati atentat; atentat na predsednika; poskus atentata; žrtve atentata; pren. to je pravi atentat na moralo ♪
  5.      atlántski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Atlantik: atlantska flora; atlantsko podnebje ◊ bot. atlantska cedra; meteor. atlantska fronta; polit. Atlantski pakt vojaška zveza nekaterih zahodnoevropskih držav in Združenih držav Amerike po drugi svetovni vojni; Atlantska listina razglas predsednikov Združenih držav Amerike in Velike Britanije iz leta 1941 o načelih povojne ureditve sveta ♪
  6.      atmosfêra  -e ž (ȇ) 1. zračna plast, ki obdaja zemljo, ozračje: raketa je ponesla satelit nad atmosfero; nižje plasti atmosfere / obmorska, tropska atmosfera; vpliv atmosfere na rast 2. duhovno ozračje, vzdušje: ti dogodki so ustvarili težko politično atmosfero; zrasel je v kulturni atmosferi; delo odseva atmosfero časa; atmosfera v dijaškem domu / gorenjska atmosfera v Finžgarjevih kmečkih povestih 3. fiz. enota za merjenje tlaka: tlak je dosegel 300 atmosfer / fizikalna atmosfera tlak 1,03 kiloponda na 1 cm2; tehnična atmosfera tlak 1 kiloponda na 1 cm2 ◊ astr. atmosfera plinski ovoj, ki obdaja nebesno telo; kem. atmosfera plin v zaprtem prostoru, v katerem potekajo kemične reakcije; reakcija poteka v dušikovi atmosferi ♪
  7.      atribút  -a m (ȗ) 1. značilen spremni pojav: gledališče, glasba, muzeji so atributi mesta; idejna borba z vsemi svojimi atributi, gospodarskimi, političnimi in družbenimi // oznaka, vzdevek: lastiti si atribut izvirnosti; prisvajati si atribute božanstva 2. za osebo ali stvar značilen predmet: pisan cekar je folklorni atribut; mučeniški, svetniški atributi; žezlo je atribut oblasti ◊ filoz. bistvena, neodtujljiva lastnost predmeta ali pojava; lingv. prilastek ♪
  8.      avantgárda  -e ž (ȃ) 1. idejni nosilci kakega gibanja: politična, organizacijska avantgarda; avantgarda ljudskih množic, delavskega razreda // predstavniki novih smeri, zlasti v umetnosti: glasbena, gledališka avantgarda 2. redko prednja straža, predstraža: konjenica je bila poslana naprej kot avantgarda ♪
  9.      avantúra  -e ž (ȗ) nenavaden, vznemirljiv doživljaj, pustolovščina: doživeti, iskati avanture; pripovedoval je o svojih avanturah; čudovita avantura / spuščati se v erotične avanture // nav. slabš. nevaren poskus, tvegano dejanje: izkušenj pri delu nimajo, zato naj se nikar ne spuščajo v avanture; politična avantura imperialistov ♪
  10.      avanturíst  -a m (ȋ) kdor išče, ljubi avanture, pustolovec: bil je nemirnež in avanturist; mladostni avanturist // nav. slabš. kdor se loti nevarnih poskusov, tveganih dejanj: okupatorje je imel za avanturiste, ki bodo propadli; politični avanturist ♪
  11.      avanturístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na avanturiste ali avanturizem, pustolovski: avanturistični nagibi; bil je avanturistična narava / avanturistični roman / načrti so bili nerealni in avanturistični; avanturistična politika ♪
  12.      avanturízem  -zma m (ȋ) nagnjenje k avanturam, pustolovstvo: to je storil iz avanturizma; mladostni avanturizem; težnja mladine po avanturizmu / nav. slabš. obsojati politični avanturizem ♪
  13.      avgúr  -ja tudi ávgur -a m (ū; ȃ) pri starih Rimljanih svečenik, ki iz ptičjega leta napoveduje usodo: avgur mu je napovedal srečno bodočnost; antični avgurji; pren., slabš. politični avgurji ♪
  14.      avstrijakánt  in avstrijakànt -ánta m (ā á; ȁ á) slabš., nekdaj kdor se pretirano navdušuje za politično ureditev ali življenje v stari Avstriji: imeli so ga za avstrijakanta; zagrizen avstrijakant ♪
  15.      avstríjstvo  -a s (ȋ) državna in politična pripadnost k Avstriji ali Avstro-Ogrski: rad je poudarjal svoje avstrijstvo ♪
  16.      avstrofíl  -a m (ȋ) kdor se navdušuje za avstrijsko politiko ali kulturo ♪
  17.      avstrofílski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na avstrofile ali avstrofilstvo: bil je iz znane avstrofilske družine / avstrofilska politika ♪
  18.      ávstromarksízem  -zma m (ȃ-ȋ) politična smer avstrijskih socialistov v začetku 20. stoletja, zlasti v zvezi z narodnim vprašanjem: ideolog, teoretik avstromarksizma / zavzeti stališče avstromarksizma ♪
  19.      avtarkíja  -e ž (ȋ) ekon. narodno, državno gospodarstvo, ki hoče zadovoljiti svoje potrebe sámo, neodvisno od uvoza: uvajati avtarkijo; gospodarska avtarkija; obsojati politiko avtarkije; pren. duhovna, kulturna avtarkija ♪
  20.      avtokracíja  -e ž (ȋ) politična ureditev, v kateri ima neomejeno, samovoljno oblast en človek ali majhna skupina, samodrštvo: vzpostaviti avtokracijo; borili so se proti avtokraciji; samoodločba narodov je negacija avtokracije; pren. avtokracija v podjetju ♪
  21.      avtonomíja  -e ž (ȋ) samostojno upravljanje določenega ozemlja v okviru države, samouprava: doseči, imeti, izgubiti avtonomijo; politična avtonomija dežele / univerzitetna avtonomija // knjiž. neodvisnost, samostojnost: zagotovljena je avtonomija osebnosti; avtonomija umetniškega ustvarjanja ♪
  22.      avtonomízem  -zma m (ȋ) politično gibanje za avtonomijo: avtonomizem se je čedalje bolj krepil ♪
  23.      avtoritarízem  -zma m (ȋ) avtoritaren politični sistem: odpor proti avtoritarizmu ♪
  24.      avtoritatíven  -vna -o prid., avtoritatívnejši (ȋ) nanašajoč se na avtoriteto: avtoritativna osebnost našega političnega življenja / avtoritativna beseda, izjava, kritika / avtoritativni ton pouka ton, ki ne trpi ugovorov // avtoritaren: avtoritativni režim; avtoritativna politika avtoritatívno prisl.: avtoritativno nastopati, soditi ♪
  25.      avtoritéten  -tna -o (ẹ̑) pridevnik od avtoriteta: avtoritetno politično vodstvo ♪

   151 176 201 226 251 276 301 326 351 376  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA