Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

poli (258-282)



  1.      ánšlus  -a m () žarg., polit. nasilna priključitev Avstrije Nemčiji leta 1938: stanje v Avstriji po anšlusu
  2.      ántikolonialízem  -zma m (-) gibanje proti kolonializmu: bojevniki antikolonializma / politika antikolonializma
  3.      antipód  -a m (ọ̑) kdor je od koga po lastnostih, mišljenju popolnoma drugačen, nasprotje: bil je pravi antipod očetu; njegov idejni, politični antipod; sta antipoda po čustvovanju in po umetniških težnjah / njegova zadnja pesniška zbirka je antipod prejšnji ♦ geogr. prebivalec kraja, ki leži na popolnoma nasprotnem delu zemeljske oble
  4.      antropomórfski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na antropomorfizem: antropomorfski politeizem / antropomorfski pojmi o bogu
  5.      aparát  -a m () 1. priprava za opravljanje določenega dela: aparat dela brez napake; vključiti aparat; električni aparat; optični aparati / rabi se samostojno ali s prilastkom: brivski, projekcijski, radijski, rentgenski, telefonski aparat; aparat za gašenje; ekspresni aparat za kavo / redko na letališču so pristajali lovski aparati letala // pog. fotografski aparat: ali imaš aparat s seboj? vstaviti film v aparat 2. anat. skupina organov z določeno funkcijo: motnje v prebavnem aparatu; zdravnik je preiskal ves bolnikov slušni aparat ♦ šport. gibalni aparat kosti, sklepi, mišice 3. skupina ljudi, organizacij, zavodov z določeno nalogo, zlasti v javni upravi: občina je zmanjšala svoj aparat; administrativni, gospodarski, upravni, vojaški aparat; povečevati, vzdrževati državni aparat; policijski aparat je takoj stopil v akcijo; mobilizirali so ves propagandni aparat 4. dokumentacija, pripombe k literarnemu ali znanstvenemu delu: knjiga je opremljena z obširnim aparatom; kritični, znanstveni aparat
  6.      apártheid  -a [-hajd] m () zapostavljanje črncev na vseh področjih javnega življenja v Južni Afriki: boj proti apartheidu / obsoditi politiko apartheida
  7.      apatíja  -e ž () stanje apatičnega človeka; brezčutnost, topost: pasti v apatijo; prebudil se je iz globoke, popolne apatije; apatija do življenja / politična apatija
  8.      apelírati  -am dov. in nedov. () 1. javno obrniti se na koga s pozivom ali prošnjo, pozvati: govornik je apeliral na vse udeležence, da se za stvar zavzamejo; na konferenci so apelirali na delegate, naj se organizira za to poseben odsek 2. sklicevati se na kaj: apelirati na čut pravičnosti, na razum; apeliramo na vašo politično zavednost
  9.      aplicírati  -am dov. in nedov. () 1. prenesti na kaj, prilagoditi kaj čemu: avtor aplicira svoje teorije na politiko; marsikako predavateljevo misel lahko aplicirate nase; aplicirati pravilo na konkreten primer; tuje izkušnje so aplicirali na domače razmere 2. uporabiti, uveljaviti: rešitev hočejo aplicirati kot splošno načelo; aplicirati znanje v praksi 3. obl. našiti, nalepiti okrasek, zlasti na tkanino ali na usnje: aplicirati čipke na obleko aplicíran -a -o: pouk je apliciran na krajevne potrebe; aplicirane vede aplikativne
  10.      ápno  -a s (á) bela snov, ki nastane iz apnenca, če se ta žge: prodajati apno; gnojiti z apnom / gasiti apno živo apno polivati z vodo; kuhati, žgati apno pridobivati apno z žganjem apnenca; gašeno apno spojina žganega apna z vodo; klorovo apno spojina klora z gašenim apnom za beljenje tkanin ali razkuževanje; žgano, živo apno negašenoagr. klajno apno dodatek k živinski krmi, vsebujoč zlasti kalcij in fosfor; grad. hidrirano apno apno, ki je industrijsko gašeno z malo vode, da ostane suho // pog. z vodo mešano gašeno apno; belež: beliti z apnom / vložiti jajca v apno
  11.      apólonski  -a -o prid. (ọ̑) tak kot pri Apolonu: mladenič apolonske rasti // redko apoliničen: apolonski in dionizični tip
  12.      apostát  -a m () rel. kdor odpade od vere, odpadnik: biti apostat; pren. politični apostat
  13.      aréna  -e ž (ẹ̑) 1. okrogel prostor za nastopanje, obdan s stopničasto se dvigajočimi sedeži: toreador je stopil v areno; cirkuška arena; klovn v areni / prostorna arena se je napolnila z gledalci 2. publ., navadno s prilastkom področje udejstvovanja in uveljavljanja: v literarno areno prihajajo mladi pesniki; nekateri narodi so se pozno pojavili v zgodovinski areni; razmere v mednarodni, politični areni; umakniti se iz športne, tekmovalne arene / stati sredi arene življenja ◊ film. velika zlata arena priznanje za najboljši film puljskega festivala
  14.      aretírati  -am dov. in nedov. () 1. prijeti koga in mu odvzeti prostost: ponoči je policija aretirala veliko ljudi; aretirati osumljenca, zločinca; aretirali so ga zaradi kraje 2. teh. zaustaviti, nepremično pritrditi gibljivi del naprave: aretirati magnetno iglo aretíran -a -o: biti aretiran; sam.: eden izmed aretiranih je skušal pobegniti
  15.      aritmétika  -e ž (ẹ́) veda o računanju s števili, računstvo: aritmetika in geometrija / učbenik aritmetike / politična aritmetika uporaba aritmetičnih metod pri obravnavanju pojavov v družbenem življenju
  16.      asimilácija  -e ž (á) vključevanje v določeno okolje s prevzemanjem njegovih značilnosti, lastnosti: problem narodnostne asimilacije; asimilacija naseljencev v Ameriki; odpornost manjšine proti asimilaciji / asimilacija zamejskih Slovencev raznarodovanje // zbliževanje, izenačevanje: zaradi tesnih medsebojnih zvez je prišlo do gospodarske, duhovne in politične asimilacije; močna kulturna asimilacija med doslej tujima svetovoma / končal je svojo politično asimilacijo prilagajanjebiol. sprejemanje in spreminjanje hrane v organizmu lastne sestavine; usvajanje, prilikovanje; lingv. prilagoditev ene vrste glasov drugi, prilikovanje; ped. spajanje novih spoznanj s starimi
  17.      asimilacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na asimilacijo: asimilacijski pritisk; asimilacijska politika; asimilacijsko stališče do prebivalcev druge etnične pripadnosti / asimilacijska sposobnost listov
  18.      asociírati  -am nedov. in dov. () povezovati z asociacijami: pojem je asociiral s predstavo ljubezni; asociirati predstave; podobe se pri njem asociirajo nelogično asociírati se knjiž. združevati se v skupnost: ljudje so se asociirali za skupne akcije asociíran -a -o: asociirani producenti; asociirane države države, ki zaradi podobne politične, ekonomske orientacije tvorijo skupino
  19.      aspékt  -a m (ẹ̑) izhodišče kriterija za presojanje česa; vidik: razprava odpira nove aspekte na probleme; gledati z določenih, različnih aspektov; ekonomski, nacionalni, politični aspekt // podoba, videz, v kakršnem se kaže kaka stvar, pojav: različni aspekti družbenega življenja; aspekt problema ◊ astr. medsebojna lega premičnic, Lune in Sonca; lingv. značilnost, posebnost glagola, da izraža dovršnost ali nedovršnost; vid
  20.      aspirácija  -e ž (á) nav. mn., knjiž. prizadevanje za kaj; težnja, želja: uresničili so svoje politične aspiracije; visoke aspiracije; imperialistične, nacionalistične aspiracije; kulturne, umetniške aspiracije; tuje aspiracije po naši zemlji ◊ lingv. izgovor zapornikov z močnim izdihom, pridih; med. izsesavanje; vsesavanje; teh. izsesavanje vlažnega, prašnega zraka iz strojev
  21.      atáka  -e ž () knjiž. nenaden močen vojaški naskok: divja ataka; ataka oklopnikov; pren. polemična ataka; ataka na politiko miroljubne koeksistence
  22.      atentát  -a m () morilski napad na vodilno osebnost, navadno iz političnih vzrokov: narediti, pripravljati atentat; atentat na predsednika; poskus atentata; žrtve atentata; pren. to je pravi atentat na moralo
  23.      atlántski  -a -o prid. () nanašajoč se na Atlantik: atlantska flora; atlantsko podnebje ◊ bot. atlantska cedra; meteor. atlantska fronta; polit. Atlantski pakt vojaška zveza nekaterih zahodnoevropskih držav in Združenih držav Amerike po drugi svetovni vojni; Atlantska listina razglas predsednikov Združenih držav Amerike in Velike Britanije iz leta 1941 o načelih povojne ureditve sveta
  24.      atmosfêra  -e ž () 1. zračna plast, ki obdaja zemljo, ozračje: raketa je ponesla satelit nad atmosfero; nižje plasti atmosfere / obmorska, tropska atmosfera; vpliv atmosfere na rast 2. duhovno ozračje, vzdušje: ti dogodki so ustvarili težko politično atmosfero; zrasel je v kulturni atmosferi; delo odseva atmosfero časa; atmosfera v dijaškem domu / gorenjska atmosfera v Finžgarjevih kmečkih povestih 3. fiz. enota za merjenje tlaka: tlak je dosegel 300 atmosfer / fizikalna atmosfera tlak 1,03 kiloponda na 1 cm2; tehnična atmosfera tlak 1 kiloponda na 1 cm2astr. atmosfera plinski ovoj, ki obdaja nebesno telo; kem. atmosfera plin v zaprtem prostoru, v katerem potekajo kemične reakcije; reakcija poteka v dušikovi atmosferi
  25.      atribút  -a m () 1. značilen spremni pojav: gledališče, glasba, muzeji so atributi mesta; idejna borba z vsemi svojimi atributi, gospodarskimi, političnimi in družbenimi // oznaka, vzdevek: lastiti si atribut izvirnosti; prisvajati si atribute božanstva 2. za osebo ali stvar značilen predmet: pisan cekar je folklorni atribut; mučeniški, svetniški atributi; žezlo je atribut oblasti ◊ filoz. bistvena, neodtujljiva lastnost predmeta ali pojava; lingv. prilastek

   133 158 183 208 233 258 283 308 333 358  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA