Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

poli (1.758-1.782)


  1.      razkláti  -kóljem dov., razkôlji razkoljíte (á ọ́) 1. s sekiro ali zagozdo (po dolgem) dati kaj na dva ali več delov: razklati klado, štor; močno je udaril in poleno se je razklalo / razklati na dvoje, na pol 2. narediti podolgovato odprtino, zarezo v kaj: strela je razklala vrh drevesa; z nožem razklati lubje; brezoseb. smreko je razklalo; pren., ekspr. slepeč blisk je razklal nebo 3. nav. ekspr. ločiti v dele, skupine: taka politika bo stranko razklala; zaradi sporov se je organizacija razklala / razklati se v dva tabora 4. ekspr. povzročiti prenehanje česa, navadno za krajši čas: tuljenje sirene je razklalo tišino / približujoči se koraki so razklali mir ● ekspr. ne povejte tega materi, bolečina ji bo razklala srce preveč jo bo prizadelo; ekspr. ne dovolim ti, pa če se razkolješ sploh ne razklán -a -o 1. deležnik od razklati: razklano deblo; čez pol razklana ladja 2. ki je v stanju velike notranje napetosti zaradi nasprotujočih si čustev, hotenj: razklan človek; biti, postati razklan / duševno, notranje razklan; ekspr. bil je sam v sebi razklan ∙ ekspr. odgovoril je z razklanim glasom hripavim, drhtečim ♪
  2.      razkòl  -ôla m (ȍ ó) 1. ločitev v dele, skupine: nasprotujoča si stališča so povzročila razkol; razkol cerkve; razkol v stranki / politični, verski razkol ♦ rel. vzhodni razkol razcepitev krščanske cerkve na katoliško in pravoslavno leta 1054 // stanje po taki ločitvi: razkol je trajal več let 2. knjiž. razdvojenost, razklanost: v sebi je čutila razkol / duševni, notranji razkol ● knjiž. razkol med teorijo in prakso neskladje, neskladnost; cepljenje v razkol pri katerem se cepič vtakne v zarezo debelejše podlage ♪
  3.      razkrínkati  -am dov. (ȋ) sneti krinko: razkrinkati pustno šemo; maškare so se razkrinkale // ekspr. narediti, da se pokaže pravo, resnično bistvo, podoba česa: na sestanku so ga razkrinkali; z govorjenjem se je sam razkrinkal / razkrinkati imperialistično politiko / članek je razkrinkal nepoštenost nekaterih sodelavcev razkril; razkrinkati zaroto odkriti; policija je končno razkrinkala nevarnega zločinca našla, odkrila razkrínkan -a -o: razkrinkan goljuf; razkrinkani sovražni načrti ♪
  4.      razkrinkováti  -újem nedov. (á ȗ) snemati krinke: razkrinkovati pustne šeme // ekspr. delati, da se pokaže pravo, resnično bistvo, podoba česa: razkrinkovati nasprotnike / pisec v delu razkrinkuje fašistično politiko razkrinkujóč -a -e: zameril se jim je, razkrinkujoč njihove namene ♪
  5.      razkròj  -ôja m (ȍ ó) glagolnik od razkrojiti: pospeševati, povzročiti razkroj kake snovi; hiter, počasen razkroj; razkroj gnoja; razkroj hranilnih snovi v telesu; produkti razkroja / razkroj beljakovin; razkroj škroba v sladkor / začel se je razkroj sovražne vojske; zaradi nesoglasij je prišlo do razkroja stranke / moralni, politični, socialni razkroj / biti v razkroju ♪
  6.      razkrojênost  -i ž (é) stanje razkrojenega: razkrojenost snovi, trupla / knjiž. razkrojenost organizacije / politična razkrojenost neenotnost ∙ knjiž., redko notranja razkrojenost sodobnega človeka razdvojenost, razklanost ♪
  7.      razlágati  -am nedov. (ȃ) 1. delati, da pride kaj na več mest: razlagati knjige po policah 2. dajati, spravljati kaj s kakega vozila, živali: razlagati blago, tovor / razlagati voz 3. delati, da postane komu kaj jasno, razumljivo: razlagati komu nejasna vprašanja; počasi, podrobno razlagati // delati, da kdo izve, spozna, kar je potrebno, zaželeno: razlagati komu svoje načrte; razlagal jim je, kaj se je zgodilo / čisto drugačni so od nas, je razlagal // ped. podajati učno snov: učitelj je najprej izpraševal, potem pa je začel razlagati; dobro razlagati / razlagati učno snov 4. delati, da postane kaj vzročno, logično utemeljeno: razlagati naravne pojave; tega si ni znal razlagati 5. delati, povzročati, da se dojame, spozna pomen, vsebina česa: razlagati predpise, zakone / publ. te probleme napačno razlaga gleda nanje, jih pojmuje 6. podajati opis pojma z navedbo njegovih bistvenih znakov: natančno razlagati; razlagati in definirati / razlagati besede v slovarju razlagajóč -a -e: stopal je ob njem, razlagajoč mu svoje načrte; razlagajoč novo učno snov ♪
  8.      razlésti se  -lézem se dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. z lezenjem prenehati biti skupaj, na enem mestu: mravlje so se razlezle / razlesti se na vse strani // z lezenjem priti na večjo površino, na več mest: gosenice so se razlezle po njivi / vojaki so se previdno razlezli po grapah; pren. po nebu so se razlezli temni oblaki 2. počasi tekoč, polzeč se razširiti po površini: polita barva se razleze po papirju; raztopljeno maslo se razleze po ponvi / premehko testo se med peko razleze / madež se je razlezel po vsej steni // nav. ekspr. razširiti se sploh: prijetna toplota se razleze po sobi / utrujenost se mu je razlezla po telesu / po hiši se je razlezel prijeten vonj ● pog. blago se je razlezlo je postalo tanjše, se je na več mestih raztrgalo; ekspr. lica so se mu razlezla od zadovoljstva poteze na obrazu so pokazale, da je zadovoljen; ekspr. obraz se mu je razlezel v nasmeh nasmehnil se je; ekspr. staro zidovje se je sčasoma čisto razlezlo je razpadlo; pog. od preobilne hrane se je kar razlezel je postal zelo debel razlézel -zla -o: razlezlo testo razlézen -a -o: dežne kaplje, razlezene po steklu; megla, razlezena po dolini ♪
  9.      razlíka  -e ž (ȋ) 1. kar kaže na neenakost med primerjanimi stvarmi: razlika nastane, obstaja, se poveča; odpraviti razlike; spoznati, ugotoviti razlike; bistvena, majhna, opazna, velika razlika; razlika med človekom in živaljo; razlike med spoloma; razlika v barvi, obliki, velikosti; razlike v ceni, kakovosti izdelkov; razlike v izobrazbi, vzgoji; razlike v pogledih / pomenske in stilne razlike med besedami / časovna razlika; družbene, politične, socialne razlike; podnebne, temperaturne razlike; višinska razlika / razlika je, če dobiš dobro ali slabo oceno 2. znesek, za katerega je zmanjšan, presežen določeni, potrebni znesek: dobiti, izplačati razliko 3. mat. število, ki se dobi pri odštevanju: izračunati razliko dveh števil; razlika in vsota 4. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi z brez izraža podkrepitev trditve: povabil je vse, brez razlike 5. publ., v prislovni rabi, v zvezi z razliko izraža omejevanje prej povedanega: brata sta si zelo podobna, z razliko, da je mlajši nekoliko večji ● on dela razlike ne ravna z vsemi enako; publ. v razliko od drugih moštev je naše dobro v primerjavi z drugimi moštvi; publ. za razliko od prve tekme so naši tekmovalci drugo tekmo dobili prvo tekmo so izgubili, v drugi pa so zmagali ◊ šport. izenačiti razliko v golih; premagati nasprotnika z dvema goloma razlike ♪
  10.      razlikoválen  -lna -o prid. (ȃ) 1. s katerim se označuje, da je kaj različno, drugačno od drugega: razlikovalne črtice / razlikovalna znamenja // po katerem je kaj različno, drugačno od drugega: razlikovalne lastnosti rastlin / spoznati kaj po razlikovalnih znakih 2. lingv. ki izraža različnost, drugačnost: pomensko razlikovalna vloga jezikovnega sredstva ● knjiž. razlikovalna politika diskriminacijska politika; razlikovalna sposobnost sposobnost za ugotavljanje razlik ♪
  11.      razlíti  -líjem dov. (í) 1. nehote spraviti kaj tekočega iz posode na večjo površino: razliti juho, kavo po mizi; padla je in razlila mleko po tleh; kozarec se je prevrnil in vino se je razlilo / nesi previdno, da ne razliješ poliješ 2. knjiž., ekspr. oddati, razširiti v velikih količinah: sonce je razlilo svoje žarke po dolini; svetilka je razlila močno svetlobo po sobi; čez nebo se je razlila rdečkasta svetloba / prijetna glasba se je razlila po prostoru / noč je razlila svoj mir na zemljo razlíti se 1. tekoč čez rob se pojaviti na razmeroma veliki površini: reka se je ob povodnji razlila; razliti se čez bregove 2. ekspr. množično se premakniti z enega mesta na več mest: ljudje so se usuli iz dvorane in se razlili po cestah; množica se je razlila po trgu / čreda se je razlila po travniku in se začela pasti 3. ekspr. postati opazen, viden: veselje se mu je razlilo po obrazu / po licih se mu je razlila rdečica zardel je ● oko se mu je razlilo tekoča vsebina je iztekla iz njega; žolč se mu je razlil je iztekel iz žolčnega mehurja razlít -a -o: mir, razlit nad vasjo; razlita kava, voda; po sobi je bila razlita močna svetloba; vino, razlito po tleh ♪
  12.      rázlog  -óga m (á ọ́) navadno s prilastkom kar utemeljuje, podpira kako ravnanje, odločitev: kaj je bil glavni razlog, da je tako dolgo okleval; to ni zadosten razlog, da tako ravnaš; imeti, navesti razloge za odpoved; pravi, prepričljiv, tehten razlog; razlogi za in proti / ekonomski, politični, verski razlogi; storiti kaj iz osebnih razlogov; publ. ni mogel priti iz zdravstvenih razlogov zaradi bolezni / kaj je bil razlog za njegov nenaden uspeh vzrok / brez razloga se jeziš ♦ jur. ničnostni razlog; oprostilni, sodbeni razlogi ♪
  13.      razméra  -e ž (ẹ̑) nav. mn., navadno s prilastkom 1. kar je opredeljeno z določenimi dejstvi, odnosi, ki vplivajo na življenje, dejavnost koga: razmere se spreminjajo; prilagoditi se razmeram; v takih razmerah ni mogoče delati; živeti v dobrih, slabih razmerah; razmere v družbi, državi, tovarni; razmere v njegovi družini so zelo težke / delovne razmere; gmotne, stanovanjske razmere; gospodarske, kulturne, politične razmere; razmere v znanosti // kar je opredeljeno z določenimi dejstvi na kakem območju in more vplivati na kako dejavnost: podnebne, vremenske razmere; poročilo o snežnih razmerah / prometne razmere v turistični sezoni 2. publ. mera, razsežnost: bazen olimpijskih razmer / stavka je zavzela velike razmere ● zastar. njuna razmera je bila skrivnost njuno ljubezensko razmerje; publ. v razmerah popolne svobode in neodvisnosti v popolni svobodi in neodvisnosti; publ. narediti kaj po sili razmer ker ni (bilo) druge izbire ♪
  14.      razmestíti  -ím tudi razméstiti -im dov., razmésti; razméstil (ȋ í; ẹ̄ ẹ̑) narediti, da pride kaj na več mest: razmestiti predmete po polici / razmestiti delavce po delovišču; gostje so se razmestili po sobah razmeščèn -êna -o tudi razméščen -a -o: zavoji, razmeščeni po mizi; letala so razmeščena na raznih krajih; vretenčasto razmeščeni listi ♪
  15.      raznarodoválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na raznarodovanje: raznarodovalna politika / raznarodovalna organizacija ♪
  16.      razpénjati  -am nedov. (ẹ̑) 1. delati, da kaj pride v položaj, ko ima veliko, največjo površino zaradi opravljanja svoje funkcije: razpenjati dežnike, senčnike; razpenjati jadra; ribiči razpenjajo mreže / razpenjati šotore po ravnini 2. delati, da prilegajoči se deli česa pridejo v položaj, ko so (najbolj) oddaljeni drug od drugega: razpenjati roke / ptič razpenja peruti / razpenjati zaklano žival 3. delati, da kaj ni več zapeto, speto: razpenjati srajco; bolnik se je začel razpenjati ● pesn. noč razpenja svoja krila noči se; ekspr. policija je razpenjala mrežo čez vso deželo povsod je imela svoje zaupnike, vse je nadzirala; ekspr. drevo razpenja svoje veje čez obzidje veje segajo čez obzidje razpénjati se knjiž., s prislovnim določilom 1. biti, obstajati, navadno v obliki loka: čez nebo se razpenja mavrica; nad gorami se razpenja modro nebo / most se razpenja v loku 2. razprostirati se: po dolinah in gričih se razpenja gozd ♪
  17.      rázpol  tudi razpòl -ôla [tudi ou̯] m (á ó; ȍ ó) zastar. vrsta, skupina: rastline je razdelil v dva razpola / besedni razpoli ♪
  18.      razporéjanje  -a s (ẹ́) glagolnik od razporejati: razporejanje predmetov po policah / razporejanje vojaških enot / tematsko razporejanje snovi / razporejanje učencev po uspehu / razporejanje delavcev na delo / razporejanje dohodka in čistega dohodka ♪
  19.      razpráva  -e ž (ȃ) 1. izmenjava mnenj o kaki pomembnejši stvari: začela se je razprava; udeležiti se razprave; publ. poseči v razpravo; sodelovati v razpravi; dolga, temeljita razprava; ideološka, politična razprava; razprava o gledališkem programu; izhodišče za razpravo 2. sestavek, ki strokovno obravnava in rešuje kako (še ne rešeno) vprašanje: napisati, objaviti, prebrati razpravo; predmet, vsebina razprave; članki, knjige in razprave / knjižna, tipkopisna razprava / znanstvena razprava 3. jur. upravni ali sodni postopek, pri katerem se razčiščujejo zadeve v navzočnosti strank: razprava bo ob devetih; odložiti, prekiniti razpravo; priti na razpravo; zapisnik o razpravi / sodna, zapuščinska razprava ♪
  20.      razračunávanje  -a s (ȃ) knjiž. obračunavanje: ni hotel motiti njunega razračunavanja / osebno, politično razračunavanje ♪
  21.      razséžnost  -i ž (ẹ́) 1. lastnost, značilnost razsežnega: razsežnost gozdov / razsežnost romana 2. vsaka od smeri, v katerih telo zavzema prostor: ploskev ima dve razsežnosti; globinska razsežnost; ploskovna, prostorska razsežnost / časovna razsežnost; ustvariti tretjo razsežnost na sliki globino, plastičnost // količina določenih enot, ki jih ima telo v vsaki od teh smeri: izmeriti, ugotoviti razsežnosti plavalnega bazena; ta zaboj ima enake razsežnosti kot oni; ekspr. prostor orjaških razsežnosti 3. publ., s prilastkom kar je določeno z dejstvi, odnosi tega, kar izraža prilastek: analizirati družbene razsežnosti romana; dati, imeti določene razsežnosti; razmišljati o duhovnih razsežnostih življenja; politična razsežnost problema / gibanje je dobilo zavidljive razsežnosti se je zelo razširilo ♪
  22.      raztêči se  -têčem se dov., raztêci se raztecíte se; raztékel se raztêkla se (é) 1. tekoč priti na večjo površino: polita barva se je raztekla po skali; voda se je raztekla na vse strani 2. knjiž. v teku se raziti: ljudje so se hitro raztekli; otroci so se raztekli kakor piščeta ♪
  23.      raztŕganec  -nca m (ȓ) 1. ekspr. kdor je oblečen v raztrgano, ponošeno obleko: raztrganci in berači 2. pog., slabš., med narodnoosvobodilnim bojem sodelavec gestapa, ki se izdaja za partizana: v vas so prišli raztrganci / skupina policistov, preoblečena v raztrgance ♪
  24.      razvòj  -ôja m (ȍ ó) glagolnik od razviti ali razvijati: a) razvoj poteka hitro, v različnih smereh; opazovati, pospeševati razvoj; enakomeren, skladen razvoj; stopnja razvoja; nastanek in razvoj b) prispevati k razvoju dežele; skrbeti za razvoj tehnologije; gospodarski, politični, umetniški razvoj; razvoj društva, kraja, zdravstva / časovni, zgodovinski razvoj / razvoj znanstvene misli c) razvoj okostja, organov; razvoj metulja iz bube / duševni, telesni, umski razvoj / otroci z motnjami v razvoju / razvoj bolezni ● publ. dežele v razvoju države z nizkim narodnim dohodkom; zanima nas, kakšen bo razvoj dogodkov po odstopu vlade kaj se bo zgodilo ◊ antr. enolinijski razvoj premočrten razvoj človeka od pitekantropa preko neandertalca do modernega človeka; biol. nazadnjaški razvoj pri katerem postane ustroj telesa zaradi posebnega načina življenja bolj preprost, kot je bil pri prednikih; zgodovinski razvoj organizmov spreminjanje organizmov iz preprostejših oblik v popolnejše; fin. Mednarodna banka za obnovo in razvoj banka, ki daje državam dolgoročna posojila za gradnjo mednarodno pomembnih gospodarskih objektov; lingv. semantični razvoj besede; razvoj dolgih samoglasnikov; šah. krilni razvoj postavitev lovca z osnovnega polja na sosednje polje velike diagonale ♪
  25.      razvràt  -áta m (ȁ á) neupoštevanje moralnih zakonov, družbenih norm, zlasti glede spolnosti: ob splošni krizi se je začel širiti razvrat; sla ga žene v vedno večji razvrat / moralni, politični razvrat; vdajati se spolnemu razvratu ♪

   1.633 1.658 1.683 1.708 1.733 1.758 1.783 1.808 1.833 1.858  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA