Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
poli (1.183-1.207)
- nèelástičnost -i ž (ȅ-á) lastnost, značilnost neelastičnega: neelastičnost lesa / neelastičnost repertoarne politike ♪
- nègašèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) v zvezi negašeno apno apno, ki še ni polito z vodo ♪
- nèintervéncija -e ž (ȅ-ẹ́) publ. nevmešavanje: načelo, politika neintervencije ♪
- nemír -a m (ȋ) 1. stanje s hrupom, ropotom: v razredu je bil nemir; nemir v dvorani se je polegel; ekspr. otroci že poskrbijo za nemir / ta učenec pogosto dela nemir je nemiren, nediscipliniran ∙ njegov prihod je povzročil velik nemir živahno, vznemirljivo, razburljivo dogajanje // nav. mn. množično izražanje nezadovoljstva: zatreti nemire; politični, rasni nemiri; žarišča nemirov 2. stanje notranje napetosti, vznemirjenja: nemir ga obide, prevzame; prikrivati nemir; vzbuditi nemir; ekspr. te besede so zasejale v srce nemir; knjiž. nemir s samim seboj nezadovoljstvo / nemir pričakovanja / čakati brez nemira // stanje brez notranje ubranosti, urejenosti: njegov obraz izraža nemir; mladostni srčni nemir; nemir v duši 3. knjiž., navadno s prilastkom želja po delovanju: delovni nemir; ustvarjalni nemir ♪
- némštvo -a s (ẹ̄) 1. državna in politična pripadnost k Nemčiji: poudarjal je svoje nemštvo // nemška kultura in miselnost: vpliv nemštva / dokazovati nemštvo pokrajine 2. ekspr. prebivalci nemške narodnosti: avstrijsko nemštvo si je lastilo vso oblast v državi ♪
- nènačêlen -lna -o prid. (ȅ-ȇ) ki ni načelen: nenačelna izjava / nezanesljiv, nenačelen človek / obsojati nenačelno politiko stranke ♪
- nènapadálen -lna -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni napadalen: nenapadalen človek; nenapadalna žival / to je bil pomirjevalen, nenapadalen govor ♦ polit. skleniti nenapadalno pogodbo ♪
- nènapádanje -a s (ȅ-ā) kar je nasprotno, drugačno od napadanja: politika nenapadanja ♦ polit. pakt o nenapadanju ♪
- nèodvísen -sna -o prid. (ȅ-í ȅ-ȋ) 1. ki ni odvisen: sin je že v službi in neodvisen od staršev / volilni organi so od drugih državnih organov neodvisni jim niso podrejeni // svoboden, samostojen: razmere so se spremenile, ko je dežela postala neodvisna / bil je neodvisna ustvarjalna osebnost 2. ki ne pripada nobeni skupini, stranki: neodvisen časopis, list ◊ mat. neodvisna spremenljivka količina, od katere je odvisna vrednost druge količine; polit. neodvisna levica nèodvísno prisl.: delovati neodvisno od človekove volje ♪
- nèodvísnost -i ž (ȅ-í) stanje, lastnost neodvisnega: neodvisnost od staršev ga je sčasoma odtujila domu / govorili so celo o neodvisnosti gledališča od literature / ekonomska, politična neodvisnost / boj za ozemeljsko neodvisnost ♪
- néokolonialízem -zma m (ẹ̑-ȋ) po drugi svetovni vojni politika gospodarsko razvitih držav, ki si prizadeva spraviti nerazvite države, zlasti nekdanje kolonije, v čim večjo odvisnost: boj proti neokolonializmu, kolonializmu in imperializmu ♪
- nèoporéčen -čna -o prid. (ȅ-ẹ̄) 1. ki ni oporečen: neoporečen dokaz; njegova trditev je bila neoporečna / njena obleka je bila vselej neoporečna / neoporečno vedenje ♦ šport. neoporečna izvedba izvedba, ki je popolnoma v skladu s tekmovalnimi pravili 2. ki ima pozitivne lastnosti zlasti v moralnem pogledu: neoporečen človek; idejno, politično neoporečen / ima neoporečno preteklost; pošteno, neoporečno življenje nèoporéčno prisl.: neoporečno živeti; stvar je bila neoporečno ugotovljena ♪
- nèopredeljèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni opredeljen: neopredeljen pojem / časovno neopredeljena umetnina / njegova čustva so ostala neopredeljena / neopredeljeni pisatelji; narodnostno, politično, razredno neopredeljen nèopredeljêni -a -o sam.: neopredeljeni so nastopili samostojno; v njegovi poeziji je nekaj neopredeljenega ♪
- nèorientíranost -i ž (ȅ-ȋ) lastnost, značilnost neorientiranega človeka: spis odkriva avtorjevo neorientiranost; kulturna, politična neorientiranost / neorientiranost takratne kritike je očitna ♪
- nep -a in NEP NEP-a [nép] m, tudi neskl. (ẹ̑) zgod., kratica nova ekonomska politika v Sovjetski zvezi po letu 1921 ♪
- nèparlamentáren -rna -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni parlamentaren: neparlamentarna skupina / parlamentarne in neparlamentarne oblike boja / ekspr. neparlamentarno izražanje, ravnanje ♦ polit. neparlamentarna vlada v nekaterih državah vlada, ki ni odgovorna parlamentu, ni sestavljena iz članov parlamenta ♪
- nèperspektívnost -i ž (ȅ-ȋ) lastnost, značilnost neperspektivnega: neperspektivnost take politike ♪
- nèpísmenost -i ž (ȅ-ȋ) neznanje pisanja in branja: odpraviti nepismenost // slabš. slabo poznavanje kake stroke: filmska, plavalna, politična nepismenost ♪
- nèposréden -dna -o prid., nèposrédnejši (ȅ-ẹ̑) 1. ki je brez posredovanja, brez česa vmesnega: neposreden stik, vpliv; ostra beseda je bila neposreden vzrok za prepir; ostali so v neposredni zvezi z zaledjem / ima neposredne dokaze za njihovo krivdo / neposredni poslušalci koncerta ki so navzoči pri koncertu / neposredni radijski prenos tekme prenos s tekmovališča istočasno s tekmo; neposredna razsvetljava razsvetljava, pri kateri padajo žarki svetila naravnost na osvetljeno ploskev; nekatere rastline ne prenesejo neposrednega sonca // ki ima odkrit, sproščen odnos do okolja: zelo neposreden človek je / želel si je bolj neposrednega pogovora z očetom 2. ki je zelo malo oddaljen a) krajevno: stanuje v neposredni bližini avtobusne postaje b) časovno: vse se bo pojasnilo v neposredni prihodnosti // ki se lahko zgodi v določenem položaju, ob določenem času: neposredna vojna nevarnost je
minila / rešil ga je iz neposredne nevarnosti ◊ biol. neposredni prednik; neposredna delitev delitev celice na dva enaka dela brez razpada jedra na kromosome; ekon. neposredni proizvajalec proizvajalec, ki dela v proizvodnji in ustvarja materialne dobrine; neposredna menjava menjava, ki poteka po načelu blago za blago; jur. neposredni davek davek od dohodkov in premoženja; neposredna volilna pravica pravica voliti brez posrednika; neposredne volitve; lingv. neposredni predmet predmet v tožilniku, pri zanikanem povedku pa v rodilniku; mat. neposredni dokaz dokaz, pri katerem se izvede izrek tako, da se izhaja iz že znanih resnic; ped. neposredna metoda učenje tujega jezika brez uporabe maternega jezika; polit. neposredna demokracija demokracija, v kateri med voljenimi predstavniki in volivci ni političnih strank kot vmesnega člena; ptt neposredna zveza zveza brez posredovanja vmesnih pošt ali telefonskih
in telegrafskih central nèposrédno prisl.: vedno govori zelo neposredno; neposredno voliti; neposredno vprašati; biti neposredno odgovoren; dobiti kaj neposredno iz tovarne; publ.: neposredno po vojni takoj; neposredno pred odhodom tik ♪
- nèpovezovánje -a s (ȅ-ȃ) publ. kar je nasprotno, drugačno od povezovanja: odpravljati nepovezovanje osebnih dohodkov z rezultati pri delu / nadaljevati politiko nepovezovanja v bloke ♪
- nèprebójen -jna -o prid. (ȅ-ọ̄) ki se ne da prebiti: prihiteli so policisti v neprebojnih oblekah / neprebojno steklo / ekspr. neprebojen obkolitveni obroč ♪
- nèprebujèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni prebujen, ni zbujen: vzela je še neprebujenega otroka s postelje / neprebujena narava / neprebujene človekove sile // knjiž. nezaveden, neosveščen: preprosti, neprebujeni ljudje so se nenadoma znašli pred veliko preizkušnjo; politično neprebujene množice / neprebujena narodna zavest ♪
- nèprebujênost -i ž (ȅ-é) knjiž. nezavednost, neosveščenost: kulturna, politična neprebujenost naroda; taka miselnost je posledica njihove neprebujenosti ♪
- nèpróžen -žna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) ki ni prožen: neprožna snov / neprožen človek / neprožna politika ♦ fiz. neprožna deformacija sprememba oblike, ki ostane tudi potem, ko sila ne deluje več ♪
- nèpróžnost -i ž (ȅ-ọ́) lastnost, značilnost neprožnega: neprožnost lesa / neprožnost politike / pri njem je bilo opaziti nekakšno neprožnost misli / pripovedna neprožnost ♪
1.058 1.083 1.108 1.133 1.158 1.183 1.208 1.233 1.258 1.283