Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

polarizacija (2)

1.      polarizácija  -e ž (á) glagolnik od polarizirati: polarizacija svetlobe; eliptična, krožna polarizacija / magnetna polarizacija; polarizacija galvanskih členov / zaustaviti polarizacijo sveta na bogate in revne; gospodarska, politična, vojaška polarizacija; publ. polarizacija sil v Evropi ♦ fiz. pojav, da ima svetloba po smeri določeno jakost električnega polja ♪
2.      depolarizácija  -e ž (á) fiz. zmanjšanje upadanja napetosti med priključkoma galvanskega člena pri obremenitvi ♪