Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
pokvara (1)
- pokvára -e ž (ȃ) 1. glagolnik od pokvariti: mleko je na takem kraju izpostavljeno pokvari / pokvara organa poškodba 2. redko okvara: pokvaro so opazili in takoj popravili ♪