Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

pokuševalec (5)

1.      pokuševálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) strokovnjak za pokušnjo: pokuševalec kruha, vina // kdor kaj pokuša: pokuševalci v zidanici so hvalili vino ♪
2.      degustátor  -ja m (ȃ) strokovnjak za pokušnjo, pokuševalec: degustator vina; mednarodna komisija enologov degustatorjev ♪
3.      okuševálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) redko degustator, pokuševalec: okuševalec vina ♪
4.      poskuševálec  tudi poizkuševálec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) knjiž. kdor kaj poskuša: veliko poskuševalcev je hotelo iznajti tak stroj / slovenski naturalistični poskuševalec // pokuševalec, degustator: poskuševalec vina ♪
5.      sladokúsen  -sna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na sladokusce: povabil jih je na sladokusno večerjo / sladokusen pokuševalec vina / sladokusno občinstvo je bilo navdušeno nad predstavo sladokúsno prisl.: sladokusno srkati čaj ♪