Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
pokrivalo (73)
- pokriválo -a s (á) vsak od izdelkov za pokrivanje glave: nosi pokrivalo; klobuki in druga pokrivala / vstopil je s pokrivalom na glavi / moško, žensko pokrivalo // kar se rabi za pokrivanje sploh: dati kruh pod pokrivalo; lijakasto pokrivalo // knjiž., s prilastkom kar kaj pokriva: ledeno pokrivalo Grenlandije / vrniti Krasu gozdno pokrivalo ♪
- ávba -e ž (ȃ) etn. žensko pokrivalo gorenjske ljudske noše z okroglim oglavjem in bogato vezenino nad čelom: na glavi je imela visoko avbo; ženske v avbah in pečah // glavi se prilegajoče žensko pokrivalo: v slaščičarni je streglo dekle z belo avbo ♪
- ávbica -e ž (ȃ) glavi se prilegajoče otroško ali žensko pokrivalo: na glavi je imela avbico; bela avbica; pletena otroška avbica; strežajka v avbici in predpasniku ♪
- barét -a m (ẹ̑) 1. v nekaterih deželah uradno pokrivalo sodnikov, rektorjev: sodnik si je nadel baret in razglasil sodbo; rektor je snel baret // redko biret: župnik s trirobim baretom na sivi glavi 2. redko baretka: črn baret ♪
- baréta -e ž (ẹ̑) baretka: za potovanje je najprimernejše pokrivalo bareta ♪
- birét -a m (ẹ̑) trirogo obredno pokrivalo katoliških duhovnikov: župnik se je pokril s črnim biretom; rdeči kardinalski biret ♪
- cilínder -dra m (í) 1. glavni sestavni del batnega stroja, valj: motor s štirimi cilindri; parni cilinder; cilinder črpalke 2. steklen ščitnik za svetilko: zakajen cilinder na petrolejki 3. visoko, trdo moško pokrivalo: nositi cilinder; zložljivi cilinder; gospodje v črnih cilindrih ◊ geom. cilinder valj; kem. merilni cilinder steklen valj z merilno lestvico za merjenje prostornine tekočin ali plinov ♪
- čáka -e ž (á) 1. nekdaj visoko, trdo vojaško pokrivalo: huzarska čaka; čaka z rdečo perjanico 2. iz papirja narejeno pokrivalo: dečki z lesenimi puškami in s papirnatimi čakami ♪
- čeláda -e ž (ȃ) 1. zaščitno pokrivalo, navadno kovinsko: povezniti si čelado na glavo; jeklena, usnjena, železna čelada; gasilska, tropska, vojaška čelada; čelade za motoriste / iz mraka so se pokazale svetle čelade ljudje v čeladah ∙ publ. modre čelade vojaška formacija Organizacije združenih narodov, ki jo sestavlja vojaštvo različnih držav 2. ekspr. glava: pazi, da je ne dobiš po čeladi ♪
- čépec -pca m (ẹ̑) zlasti v ruskem okolju, nekdaj glavi se prilegajoče žensko pokrivalo: nositi čepec iz čipk; nočni čepec; sobarica v naškrobljenem čepcu ♪
- čépica -e ž (ẹ̄) pokrivalo brez krajevcev, navadno mehko: nositi, sneti čepico; nočna čepica; operacijska, slaščičarska, športna, vojaška čepica; norčevska čepica s kraguljčki; čepica s ščitkom / baskovska čepica ◊ bot. koreninska čepica varovalno tkivo iz rahlo povezanih celic, ki obdaja vršičke korenin; med. Hipokratova čepica obveza za glavo, pri kateri je glava povita od čela do konca lasišča ♪
- čépičast -a -o prid. (ẹ̄) redko podoben čepici: čepičasto pokrivalo ♪
- dvórôgeljnik in dvórógeljnik -a [gǝl] m (ọ̑-ȏ; ọ̑-ọ̑) nekdaj dvorogljato pokrivalo uradnikov ali vojaških oseb, zlasti višjih: uradniki v uniformah in dvorogeljnikih; Napoleon s svojim dvorogeljnikom / karabinjerski dvorogeljniki ♪
- dvórogljàt -áta -o prid. (ọ̑-ȁ ọ̑-ā) ki ima dva roglja: dvorogljate vilice / dvorogljato pokrivalo ♪
- fés -a m (ẹ̑) v muslimanskem okolju moško pokrivalo v obliki prisekanega stožca s cofom, navadno rdeče: pokriti se s fesom ♪
- frígijski -a -o prid. (í) nanašajoč se na Frigijce ali Frigijo: frigijsko prebivalstvo / frigijska čepica v francoski revoluciji stožčasto pokrivalo s povešeno konico kot simbol svobode ♦ muz. frigijska lestvica v srednjeveški cerkveni glasbi diatonična lestvica nealteriranih tonov od tona e navzgor ♪
- glávnik -a m (ȃ) etn. žensko pokrivalo ljudske noše iz okolice Trsta ♪
- ínfula -e ž (ȋ) rel. visoko, dvorogljato obredno pokrivalo cerkvenih dostojanstvenikov, zlasti škofov; mitra: na glavi je imel infulo, v roki pa škofovsko palico; s srebrom okrašena infula ♪
- izmojstrováti -újem dov. (á ȗ) ekspr., redko domiselno, spretno narediti: izmojstroval si je tako pokrivalo, da so ga vsi občudovali ♪
- izvíren -rna -o prid., izvírnejši (ȋ) 1. ki ni odvisen od kakega vzora, predloge: izvirna domislica, misel, zamisel; izvirna interpretacija pesmi; poiskati izvirno rešitev problema; snov povesti je izvirna / izviren mislec, pesnik; prizadeva si, da bi bil izviren // ki se po določeni lastnosti, nazorih, navadah loči od drugih: izviren človek / njegovo življenje je bilo precej izvirno / redko nosil je izvirno pokrivalo nenavadno 2. ki je v jeziku, v katerem ga je napisal avtor: izviren roman; izvirna literatura; izvirna proza; izvirno besedilo pesmi / prevod je narejen po izvirni angleški izdaji / predložiti izvirno listino izvirnik 3. prvoten, osnoven: izvirni pomen besede; izvirna kakovost surovin / vsi ti plesi niso izvirni pristni, pravi 4. nanašajoč se na izvir: izvirna voda / izvirni del reke ◊ ekon. izvirni dohodek dohodek, ki se ustvarja v
proizvodnji; jur. izvirni dokaz dokaz iz neposrednega vira; izvirna pravica pravica, pridobljena na novo, brez pravnega prednika; rel. izvirni greh greh, ki ga je po prvih starših podedovalo vse človeštvo izvírno prisl.: problem so rešili precej izvirno; v prireditvi je malo izvirno narodnega izvírni -a -o sam.: v tej metodi je nekaj izvirnega; nič izvirnega ni napisal; povedati kako izvirno ♪
- jakobínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na jakobince: jakobinska diktatura, vlada / jakobinska čepica v francoski revoluciji stožčasto pokrivalo s povešeno konico kot simbol svobode ♪
- kálpak in kalpák -a m (ȃ; ā) 1. v tatarskem okolju krzneno pokrivalo, kučma: kalpak iz ovčje kože 2. v nekaterih deželah, nekdaj okrašena kučma pri narodni noši ali uniformi: kalpak z orlovim peresom ♪
- kápa -e ž (á) 1. pokrivalo brez krajevcev, navadno mehko: potegniti, potisniti si kapo čez ušesa; pokriti se s kapo; krznena, žametna kapa; kapa iz moherja / kuharja v visokih belih kapah / kopalna, plavalna kapa; škofovska kapa mitra; vojaška kapa; kapa s ščitkom / kot kletvica kapa kosmata, tega pa nisem vedel ∙ ekspr. hrib ima kapo oblak zakriva vrh hriba; pog., ekspr. ta ga ima pod kapo je vinjen 2. rabi se samostojno ali s prilastkom kapi podobna priprava ali del priprave: kapa električnega zvonca; kapa pri žganjarskem kotlu / sušilna kapa priprava, podobna večjemu pokrivalu z vgrajenim električnim aparatom za sušenje las ◊ arhit. češka kapa plitev obok, sestavljen iz delov, ki se bočijo nad vsako posamezno steno; avt. razdelilna kapa ♪
- kapúca -e ž (ȗ) koničasto pokrivalo, navadno prišito ali pripeto k oblačilu: potegniti si kapuco čez glavo, na glavo; dežni plašč s kapuco ♪
- klobúk -a m (ú) 1. navadno trše pokrivalo s krajevci in štulo: dati klobuk na glavo; dvignil je klobuk v pozdrav; na glavi ima klobuk; potegniti, potisniti si klobuk na oči; pokriti se s klobukom; črn klobuk; klobuk iz zajčje dlake; tovarna klobukov; škatla za klobuke / mehki, trdi klobuki; nizki, visoki klobuk; slamnati klobuk slamnik; star. klobuk na tri roglje trirogeljnik / prodajanje damskih klobukov; kardinalski klobuk 2. zgornji, klobuku podobni del gobe: jurčki imajo bet in klobuk 3. ekspr., navadno s prilastkom klobuku podoben del česa: klobuki najvišjih gor so bili oviti v meglo ● ekspr. ko se je približal, so vsi klobuki leteli z glav so se vsi hitro odkrili; ekspr. gledal je izpod klobuka grdo, jezno; pog. imeti ga pod klobukom biti vinjen; pog. imeti jih pod klobukom biti navihan; pog., ekspr. pred takim junakom klobuk dol vsa čast mu
◊ agr. klobuk kar se nabere na površini tekočine pri alkoholnem vrenju; bot. zlati klobuk rastlina z velikimi temno rožnatimi cveti z nazaj zavihanimi listi, Lilium martagon; zool. morski klobuk meduza ♪
1 26 51