Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

poklapan (2)

1.      poklapánost  -i ž (á) ekspr. potrtost, pobitost: trudila se je, da ne bi opazil njene poklapanosti ♪
2.      poklapáti  -ám dov. (á ȃ) ekspr. potreti, pobiti: te besede so ga zelo poklapale poklapán -a -o: odšel je ves poklapan ∙ ekspr. klobuk je bil od dežja ves poklapan pomečkan, potlačen; ekspr. opazovala je stričevo poklapano postavo sključeno; prisl.: poklapano je stopil za njo ♪