Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

pok (151-175)



  1.      pokozláti  -ám dov.) nizko pobruhati: pokozlati preprogo pokozlán -a -o: bil je blaten in pokozlan
  2.      pokóžnica  -e ž (ọ̑) 1. biol. varovalna plast na površini povrhnjice: debela, tanka pokožnica 2. anat. plast celic na površini kože, (kožna) povrhnjica: opazovati pokožnico pod mikroskopom
  3.      pokracáti  -ám dov.) slabš. počečkati: pokracali so vse stebre pokracán -a -o: pokracani listi papirja
  4.      pokràj  tudi pôkraj predl. (; ó) star., z rodilnikom ob, zraven: zavozil je v sneg pokraj ceste
  5.      pokrájina  tudi pokrajína -e ž (ā; í) 1. manjše ali večje ozemlje glede na oblikovanost, obraslost, urejenost: pokrajina se je spremenila; občudovati lepoto pokrajine / slovenska pokrajina je zelo raznovrstna / gorata, tropska pokrajina; rodovitna pokrajina; pokrajina oljk in pomaranč / industrijska, kmetijska pokrajina // določeno manjše ali večje ozemlje sploh: megla leži nad pokrajino; Dolenjska, Primorska in druge slovenske pokrajine 2. v nekaterih državah višja upravna enota: država je razdeljena na pokrajine; glavno mesto pokrajine ∙ avtonomna pokrajina v sklopu države, višje upravne enote organizirana politična skupnost z avtonomnimi pravicami ali ozemlje, ki pripada tej skupnosti 3. um. slika, na kateri je upodobljena pokrajina; krajina: na steni je viselo nekaj pokrajin in portretov 4. knjiž., s prilastkom področje, območje: to so zanimive miselne pokrajine / z oslabljenim pomenom: odpreti komu pokrajine svoje duše; obdala ga je pokrajina molka ◊ jur. Socialistična avtonomna pokrajina Kosovo; rel. cerkvena pokrajina; urb. kulturna pokrajina kultivirana, preoblikovana
  6.      pokrajínar  -ja m () um. slikar, ki upodablja pokrajino; krajinar: pokrajinar in portretist
  7.      pokrajínarstvo  -a s () um. slikarstvo, ki upodablja pokrajino; krajinarstvo: gojiti pokrajinarstvo
  8.      pokrajínski  -a -o prid. () nanašajoč se na pokrajino: a) pokrajinska lepota / pokrajinska razglednica, slika b) pokrajinski namestnik, odbor / pokrajinska avtonomija / pokrajinski časopis, muzej c) pokrajinska skupščina, ustava pokrajínsko prisl.: ta država je pokrajinsko zelo različna
  9.      pokrajínstvo  -a s () 1. pripadnost določeni pokrajini: poudarjati svoje pokrajinstvo / slabš. otresti se ozkega pokrajinstva 2. obravnavanje, prikazovanje značilnosti določene pokrajine: želeli so pospeševati pokrajinstvo v literaturi, znanosti
  10.      pokramljáti  -ám dov.) krajši čas kramljati: malo sta posedela in pokramljala o tem in onem; z njo rad pokramlja
  11.      pokrásti  -krádem dov., stil. pokràl pokrála (á ) drugega za drugim ukrasti: v nekaj dneh so mu pokradli ves denar; pokrasti jabolka; ekspr. vrata zaklepa, sicer bi ji vse pokradli; ujeli so fanta, ki je veliko pokradel po vasi ● zastar. tatovi so ga hoteli pokrasti okrasti; tu in tam so kaj pokradli ukradli pokráden -a -o: vrednost pokradenega blaga je bila velika
  12.      pokratkočásiti  -im dov.) krajši čas kratkočasiti: prizadeval si je, da bi jih pokratkočasil; pokratkočasil se je s prijatelji
  13.      pokŕčiti  -im dov.) šport. nekoliko skrčiti: pokrčiti roke; pokrčiti noge v kolenu pokŕčen -a -o: pokrčeni prsti
  14.      pokrégati  -am dov. (ẹ̑) pog. opomniti, ošteti: pokregal ga je, da se igra z življenjem
  15.      pokrehávati  -am nedov. () ekspr. močno in hripavo pokašljevati: bolnik je pokrehaval
  16.      pokreníti  -krénem dov. ( ẹ́) publ. 1. ukreniti, narediti: v podjetju niso še ničesar pokrenili za izboljšanje razmer; pokrenili so vse potrebno, da bodo štipendije pravočasno izplačane / zanimalo ga je, če bo kaj pokrenil zoper njega 2. dati pobudo, začeti: pokreniti akcijo; pokreniti prerod duhovnega življenja / pokreniti zanimanje za jezik vzbuditipubl. tudi njegovo stvar bo pokrenil začel reševati
  17.      pokrepáti  -ám dov., pokrêpal (á ) nižje pog., ekspr. drug za drugim poginiti: konji so pokrepali // nizko pomreti: pokrepali bodo od lakote
  18.      pokrepčáti  -ám dov.) nav. ekspr. povzročiti, da postane kaj krepkejše, močnejše: juha ga je pokrepčala; pogreli so se in pokrepčali s čajem / redko hladen zrak ga je pokrepčal osvežil pokrepčáti se najesti in napiti se: pokrepčati se v gostilni pokrepčán -a -o: pokrepčana in spočita sta nadaljevala pot
  19.      pokrepíti  -ím dov., pokrépil ( í) knjiž., redko utrditi, okrepiti: gibanje ga je pokrepilo / dogodki so naše mnenje še pokrepili / vino ga je pokrepilo pokrepčalo, okrepčalo pokrepíti se najesti in napiti se: v gostilni so se malo pokrepili
  20.      pokrèt  -éta m ( ẹ́) 1. zastar. delovanje skupine, množice za dosego določenega cilja; gibanje: pokret se začne; pridružiti se mladinskemu pokretu 2. žarg. pohod, premik: pripraviti opremo za pokret / letala so ugotovila pokret sovražnih oddelkov proti prvim bojnim črtam ● zastar. ponosni pokreti gibi, kretnje
  21.      pokréten  -tna -o prid. (ẹ̄) 1. zastar. premičen, prestavljiv: pokretne partizanske bolnice; pokretne delavnice 2. žarg. ki se lahko premika, hodi: nekateri ranjenci so bili še pokretni; težko pokretni stari ljudje
  22.      pokrétnik  -a m (ẹ̑) zastar. pobudnik, začetnik: pokretnik odprave, revolucije
  23.      pokrikávati  -am nedov. () v presledkih krikati: ihtela je in tožeče pokrikavala / ekspr. fantje so se smejali in veselo pokrikavali povriskavali
  24.      pokristjániti  -im dov.) narediti kaj krščansko: pokristjaniti prebivalce; njeni starši so se pokristjanili
  25.      pokristjánjenje  -a s () glagolnik od pokristjaniti: pokristjanjenje Slovanov

   26 51 76 101 126 151 176 201 226 251  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA