Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

pojenjati (1)

1.      pojénjati  -am dov. (ẹ̄) raba peša ponehati, nehati: nevihta je že pojenjala; ko bo veter pojenjal, bodo šli na sprehod / bolečine so pojenjale / njegovo navdušenje je pojenjalo popustilo ♪