Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

pohota (4)

1.      pohôta  -e ž (ó) velika želja po zadovoljevanju spolne ljubezni, sle: ustreči, zadostiti pohoti; njegove oči so izražale pohoto / dejanje, storjeno iz pohote // ekspr. pohoten človek: prav mu je, pohoti stari, da jo je izkupil ♪
2.      hotljívost  -i ž (í) knjiž. pohotnost, pohota: gledal jo je s hotljivostjo ♪
3.      hôtnost  -i ž (ó) knjiž. pohotnost, pohota: njegova hotnost jo je žalila ♪
4.      pohót  -i ž (ọ̑) star. pohota: pohot ga navdaja ♪