Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
pogostiti (12)
- pogostíti -ím dov., pogóstil (ȋ í) postreči gostu z jedmi in pijačami: pogostili so jih s kavo in pecivom; povabil ga je in pogostil pogostíti se nav. ekspr. dobro se najesti in napiti: pri njih se je prav imenitno pogostil pogoščèn -êna -o: pri njej so zmeraj lepo pogoščeni ♪
- knéžji -a -e prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na kneze: knežji dvor / podelili so mu knežji naslov ♦ zgod. knežji kamen kamnit uradni sedež deželnega kneza na Gosposvetskem polju 2. ekspr. zelo bogat, velik: ima knežje zasluge; dobila je naravnost knežja darila knéžje prisl.: (po) knežje pogostiti ♪
- kolínar -ja m (ȋ) nar. vzhodno klavec ali pomočnik pri klanju (prašiča): pogostiti kolinarje ♪
- márvin -a m (ȃ) zastar. dolenjsko vino, cviček: pogostiti ga z marvinom ♪
- nagostíti -ím dov., nagóstil; nagoščèn (ȋ í) knjiž., redko pogostiti, postreči: lepo jih je nagostila nagostíti se nav. ekspr. dobro se najesti in napiti: nagostili in nazabavali so se ♪
- pogostítev -tve ž (ȋ) glagolnik od pogostiti: pogostitev prijateljev ji je bila v veselje / iz njihove hiše ni odšel nihče brez pogostitve // prireditev, na kateri se postreže z jedmi in pijačami, navadno ob kakem pomembnem dogodku: prirejati bankete in pogostitve; povabiti na pogostitev; stroški pogostitve ♪
- pogoščênje -a s (é) glagolnik od pogostiti: pogoščenje gostov; zahvaliti se za pogoščenje ♪
- poslužíti in poslúžiti -im dov. (ȋ ú) zastar. 1. pomagati, ustreči: pripravljen jim je poslužiti; ta stvar mu bo dobro poslužila 2. postreči, pogostiti: poslužili so ga z narezkom in vinom; otrok si je kar sam poslužil poslužíti se in poslúžiti se publ. 1. uporabiti: poslužiti se kladiva; poslužil se je zvijače 2. sprejeti, vzeti kaj ponudenega: poslužil se je kave; poslužiti se pijače ♪
- povábljenka -e ž (á) ženska oblika od povabljenec: pogostiti povabljenke ♪
- snúbec -bca m (ú) moški, ki zasnubi, snubi: zavrniti snubca; zaljubljeni snubec; imela je veliko snubcev ♦ etn. pogostiti snubce moškega, ki želi žensko slovesno zasnubiti, in njegove spremljevalce ♪
- voščílec -lca [u̯c tudi lc] m (ȋ) kdor vošči: pogostiti, sprejeti voščilca / novoletni voščilci ♪
- zakúska -e ž (ȗ) manjši obrok hrane, navadno sestavljen iz izbranih hladnih jedi, za pogostitev: zakuska je na mizi; namesto kosila so imeli samo zakusko; pogostiti z zakusko / mrzla zakuska // prireditev s takim obrokom: prirediti zakusko; priti na zakusko ● knjiž. delavci so dobili v tovarni zakusko malico ♪