Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
pogonič (1)
- pogonìč -íča m (ȉ í) nar. kdor pomaga čredniku: najeli so ga za pogoniča; klici pogoničev ♦ lov. kdor goni divjad pred stojišče lovca; gonjač ♪