Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

pogolten (1)


  1.      pogólten  -tna -o [u̯t] prid., pogóltnejši (ọ́ ọ̄) slabš. 1. ki čuti, ima veliko željo po jedi; požrešen: je zelo pogolten / pogolten na meso / jesti s pogoltnim tekom; pren. divjanje pogoltnega ognja 2. ki čuti, ima strastno željo prisvajati si dobrine; lakomen: pogolten starec / bil je pogolten na denar ♪



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA