Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

pogodljiv (2)

1.      pogodljív  -a -o prid. (ȋ í) knjiž. ki zadene, zadeva: pogodljiva puščica / pogodljiv odgovor // duhovit, domiseln: pogodljiv dovtip, izrek / težko pogodljivo ozračje dojemljivo, razumljivo ♪
2.      pogodljívost  -i ž (í) knjiž. lastnost, značilnost pogodljivega: značaje je opisal z izredno pogodljivostjo / pogodljivost besed, čustev / pogodljivost dovtipa duhovitost, domiselnost ♪