Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
podrk (4)
- podŕkniti -em dov. (ŕ ȓ) zastar. zdrsniti, zdrkniti: podrknil je na ledu / pri vsakem koraku je s peto podrknil po tleh podrsnil ♪
- spodrkljáj -a m (ȃ) redko spodrsljaj, napaka: v prevodu je več spodrkljajev ♪
- spodŕkniti -em dov. (ŕ ȓ) redko spodrsniti: spodrknil je in padel; brezoseb. na parketu mu je spodrknilo ♪
- spodrkováti -újem nedov. (á ȗ) redko spodrsavati: kar naprej so spodrkovali; brezoseb. na travnatem pobočju spodrkuje ♪