Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

podpoveljnik (1)

1.      pòdpovêljnik  -a m (ȍ-ȇ) namestnik, pomočnik poveljnika: poveljnik je zbral okoli sebe svoje podpoveljnike ♪