Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

podpepelnik (1)


  1.      podpepélnik  -a [u̯n tudi ln] m (ẹ̑) etn. kruh, pečen pod lončenim pokrovom, pokritim s pepelom, z žerjavico: speči podpepelnik ♪



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA