Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

podomačiti (2)

1.      podomáčiti  -im dov. (á ȃ) nav. ekspr. narediti kaj domače: podomačiti tuje ime / lesene obloge so prostor podomačile // prevesti (v materni jezik): podomačiti balado, roman ♪
2.      podomačítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od podomačiti: podomačitev prizorišča drame ♪