Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

pociniti (4)

1.      pocíniti  -im dov. (í ȋ) prekriti kovino s tanko plastjo kositra: pociniti pločevino pocínjen -a -o: pocinjena žica ♪
2.      počíniti  -em dov. (í ȋ) star. odpočiti se: izčrpan si, počiniti moraš ♪
3.      odpočíniti  -em dov. (í ȋ) star. odpočiti se, oddahniti se: nič ni odpočinila, šla je kar naprej; sedel je na klop, da se nekoliko odpočine ♪
4.      spočíniti  -em dov. (í ȋ) star. spočiti se: zdaj lahko spočinem; po napornem delu bi se rad spočinil ♪